Četrtek, 17. 4. 2014, 15.59
8 let, 7 mesecev
Zdravstvo niso samo zdravniki. Kako bi krizo reševale medicinske sestre?
Država že tretje leto zapored krči sredstva za javno zdravstvo, sredstva pa se porabljajo vedno bolj netransparentno in se namesto v javno stekajo v zasebno. Zaradi pomanjkanja medicinskih sester prihaja do zapiranja bolniških sob, v nekaterih domovih za ostarele pa starostnike hranijo in jim dajejo zdravila kar čistilke, opozarjajo v Zvezi – Zbornici medicinskih sester in babic.
Razmere so vedno bolj skrb vzbujajoče, v javnosti pa je slišati le glas le ene poklicne skupine, medtem ko so medicinske sestre, zdravstveni tehniki in babice bolj ali manj preslišani, čeprav predstavljajo najštevilčnejšo poklicno skupino v zdravstvu.
"Nekdo, ki je zaposlen za skrajšani delovni čas, ne more popoldne delati v drugem zavodu. To ne more biti tako, a se vseeno dogaja," poudarja. Zgodba pa je po njenih besedah nepovratna.
Kot odgovorne vidi vse dozdajšnje vlade, ki niso imele interesa, da bi delale v dobro državljanov in bi uredile zdravstveno zakonodajo. "Delajo le v dobro lastnih interesov," pravi Mlakarjeva.
"Z dnem, ko je nekdo postal direktor, preneha biti najboljši strokovnjak in postane slab menedžer," je kritična Mlakarjeva, ki ima 20-letne izkušnje z vodenjem.
Podobne pomisleke imajo tudi v Zvezi – Zbornici, kjer poudarjajo, da bi moralo biti glavno merilo pri vodenju javnih zavodov ustrezna izobrazba in izkušnje iz upravljanja vodenja.
A običajno naletijo na gluha ušesa. Sindikat, ki ga vodi Mlakarjeva, že leto dni čaka na odziv ministrstva na njihov predlog ureditve kadrovskih standardov in normativov. Da njihovih pobud ne "bere nihče, kaj šele upošteva", opozarjajo tudi predstavniki Zveze – Zbornice.