Zdravniki ob redni plači zaslužili še 151 milijonov evrov

KPK je objavil sistemsko načelno mnenje, v katerem ugotavlja, da zdravniki, ki hkrati delajo v javnem in zasebnem zdravstvu, pomenijo sistemsko korupcijsko tveganje. Med delavci v zdravstvu, ki poleg redne plače delajo še v zasebnih podjetjih z zdravstveno dejavnostjo in po podjemnih pogodbah, izstopajo zdravniki. Šestnajst odstotkov zdravnikov je ob zaposlitvi v javnem zdravstvu hkrati udeleženih v zasebnih podjetjih. Zdravnikom sledijo zobozdravniki Podatki kažejo, da je oseb v javnem zdravstvu, ki so v dohodninskih odločbah poleg plače prijavile še druge dohodke, okrog 2900 na posamezno leto. Skupna vsota prijavljenih dohodkov pa je bila med leti 2004 in 2012 okoli 167 milijonov evrov. Zdravniki so tako poleg plače zaslužili še 151 milijonov evrov, sledijo zobozdravniki z 8,8 milijona evrov. Psihologi so davčni upravi prijavili okoli šest milijonov evrov dodatnih dohodkov, inženirji ortotike in protetike pa okoli 56 tisoč evrov, razkriva poročilo KPK. Po Valdoltri še na ves zdravstveni sistem Po ugotovitvah v primeru Ortopedske bolnišnice Valdoltra je KPK konec februarja sprejel še sistemsko mnenje glede korupcijskih tveganj v vsem zdravstvenem sistemu. Ugotovitve v omenjenem primeru so namreč pokazale sistemske kršitve zakonodaje glede dodatnega dela zdravnikov v ambulantah, v katerih niso redno zaposleni, in pri preskakovanju čakalnih vrst. Prepletanje javnega in zasebnega interesa v zdravstvu je sistemsko korupcijsko tveganje Analiza udeležbe zaposlenih v javnem zdravstvu v zasebnih podjetjih kaže, da je 114 zasebnih podjetij med 1. januarjem 2004 in 1. septembrom 2013 prejemalo prihodke od proračunskih uporabnikov v času, ko so bile v teh podjetjih udeležene osebe hkrati tudi zaposlene pri istih proračunskih uporabnikih. V tem obdobju so ta podjetja od zdravstvenih zavodov prejela 2,4 milijona evrov. V sistemskem načelnem mnenju KPK ugotavlja, da prepletanje javnega in zasebnega interesa v zdravstvu oziroma dejstvo, da nekateri zdravniki hkrati delajo v javnem in zasebnem zdravstvu, pomeni sistemsko korupcijsko tveganje, ustvarja pa tudi povečana tveganja za nastanek nasprotja interesov. KPK priporoča ukinitev hkratnega delovanja zdravnikov Komisija ministrstvu za zdravje, vladi in DZ tako priporoča, da razmislijo o postopni zakonski prepovedi hkratnega delovanja zdravnikov, zaposlenih v javnem sektorju, v zasebnih ambulantah in drugih zasebnih ustanovah.

Dodatno delo v javnem sektorju zaposlenih zdravnikov v zasebni sferi brez zakonsko zahtevanih dovoljenj je sistemska težava, ki ni obvladana. Nadzora na tem področju po ugotovitvah komisije ali ne izvajamo ali pa ni učinkovit. KPK vsem predstojnikom javnih zdravstvenih zavodov priporoča, naj v zavodih izvedejo nadzor nad spoštovanjem delovnopravne zakonodaje. Sveti zavodov pa naj predstojnikom ponudijo vso podporo pri nadzoru in v primeru ugotovljenih nepravilnosti zoper odgovorne tudi ustrezno ukrepajo.

KPK poziva ministrstvo za zdravje in Nacionalni inštitut za javno zdravje, naj javnim zdravstvenim zavodom in tudi zasebnim družbam, v katerih zdravniki prek s. p., d. o. o. ali podjemnih pogodb opravljajo zdravniško službo, omogočita, da preverijo, ali njihovi zdravniki opravljajo službo tako v javnem kot zasebnem sektorju in ali imajo za to ustrezna dovoljenja.

Pristojne inšpekcijske službe, torej tržni inšpektorat, zdravstveni inšpektorat ter inšpektorat za delo pa komisija poziva, naj opravijo sistemske nadzore nad dodatnim delom zdravnikov z namenom sankcioniranja kršiteljev.

Za področje čakalnih vrst velja visoko korupcijsko tveganje Področje čakalnih vrst je po ugotovitvah KPK področje z visokim korupcijskim tveganjem, ki ni ustrezno obvladano. Čeprav nadzorni organi ugotavljajo pogoste kršitve pri čakalnih vrstah v javnih zavodih, sistem pa omogoča tudi preskakovanje teh vrst, javni zavodi tveganj, povezanih s čakalnimi vrstami, v načrtih integritete ne zaznavajo in jih posledično ne obravnavajo ustrezno, so zapisali v sistemskem načelnem mnenju.

KPK svetom javnih zdravstvenih zavodov priporoča, da v svojih institucijah opravijo celovit nadzor nad upoštevanjem čakalnih vrst. Njihovo preskakovanje KPK vidi kot hujšo kršitev poslovanja bolnišnice, saj postavlja bolnike v neenakopraven položaj pri dostopanju do zdravstvenih storitev, ki jih s prispevki za zdravstveno zavarovanje financira vsa družba.

KPK tudi zdravstvenemu inšpektoratu, Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) in ministrstvu za zdravje priporoča, da naj z vso skrbnostjo pristopijo k nadzoru nad čakalnimi vrstami bolnikov in kršitve ustrezno kaznujejo. Primer Valdoltre je namreč pokazal, da ta nadzor ni učinkovit.

Komisija ministrstvu za zdravje in ZZZS med drugim priporoča tudi bolj proaktivno ukrepanje pri reševanju problematike čakalnih vrst. Analiza čakalnih vrst v zdravstvu, ki jo je za ministrstvo za zdravje pripravila delovna skupina, je namreč pokazala na nepravilnosti, ki sta jih ministrstvo oziroma ZZZS le delno odpravila.

Komisija sicer priznava, da nima niti pristojnosti niti potrebnega znanja za podajanje predlogov o potrebnih zdravstvenih reformah, poudarja pa, da lahko korupcijska tveganja na tem področju popolnoma izniči le učinkovit zdravstveni sistem, ki bolnikom omogoča hiter in učinkovit dostop do zdravstvenih storitev.