Torek, 2. 2. 2016, 13.44
9 mesecev, 2 tedna
Zanimivi študijski programi kot najboljši način sodelovanja z naravo (video)
Skozi igrani kratki film spoznajte, kako lahko človek in narava sodelujeta ter soustvarjata svet. Pa veste, kateri poklici so najbližje naravi?
Če vas je po ogledu zamikalo, da bi tudi sami opravljali delo, povezano z naravo, rastlinami ali živalmi, je treba razmišljati o pravi izbiri študija. Ni vsakdo za vse, zato je pomembno, da dobro izberete svojo karierno pot, ki vas bo spremljala skozi življenje. Le tako lahko upravičimo vložen trud v izobraževanje in le tako lahko iz sebe iztisnemo najboljše, za kar smo nadarjeni. Kako ugotovimo, kaj nas veseli? Prav gotovo nas neko področje bolj privlači kot drugo, ob tem nam zaigra srce. Zakaj je prav, da izberemo to, kar nas najbolj veseli? Ker bomo v delo le tako vnesli entuziazem in v delu uživali.
Študij na Biotehniški fakulteti lahko opišemo kot res raznolik, saj pokriva kar devet področij: agronomijo, biologijo, gozdarstvo, krajinsko arhitekturo, lesarstvo, zootehniko, živilstvo, biotehnologijo in mikrobiologijo. Kaj imajo skupnega vsa ta področja? Povezana so z naravo.
Kot na deželi, a v osrčju mesta
Čudoviti zeleni predel Ljubljane pod Rožnikom je prav gotovo kotiček, kjer ne boste imeli občutka, da ste skoraj v samem mestnem središču. Ptičje petje, mir, travniki, njive, glas traktorja in blejanje ovčic – to je del Biotehniške fakultete, kjer študenti sedejo tudi na traktor, imajo svoje živali, za katere skrbijo, in pridelajo svojo zelenjavo. Vse z namenom učenja in praktične izkušnje. Tako je namreč zasnovan študij na vseh programih: praktična izkušnja in teren.
Zakaj študirati na Biotehniški fakulteti?
Biti neposredno povezani z naravo prek univerzitetnega, visokošolsko strokovnega, podiplomskega, strokovnega in svetovalnega dela pomeni tudi hoditi v smeri trajnostnega razvoja. Profili, ki se oblikujejo na Biotehniški fakulteti, se ukvarjajo z delom, v katerega sodi upravljanje s kar 80 odstotki naravnih površin. Znanost o živi naravi (biologija in mikrobiologija), proizvodnih tehnologijah (lesarstvo, živilstvo, biotehnologija) ter agronomiji, zootehniki in gozdarstvu podaja in širi znanje ne le prek teorije, temveč predvsem prek praktičnega dela (laboratorijsko delo in delo v naravi, gozdu, na kmetiji …). Preučevanje naravnih virov, kot so rastlinstvo, živalstvo, voda, zemlja in prostor, in gospodarjenje z njimi pomeni tako primarno dejavnost (npr. pridelava, gojenje …) kot sekundarno (nadaljnja predelava).
