Založba Beletrina z novim vodstvom in poslovno strategijo

Kot so zapisali na spletni strani, se poleg primarne založniške dejavnosti in mednarodnih kulturnih projektov usmerjajo v dolgoročni razvoj digitalizacije kulturnih storitev in tehnoloških rešitev. V tem duhu sta se Čander in Šteger umaknila s svojih položajev ter vodenje prepustila mlajši, bolj tehnološko usmerjeni generaciji. Sama ostajata povezana z založbo kot soustanovitelja in svetovalca na področju programa, s fokusom na avtorje in knjižne izdaje, krmilo založbe pa ponovno prevzema Čaušević Klemenčič, direktorica Beletrine Digital in nekdanja izvršna direktorica Beletrine.

Levo Maja Čander, direktorica zavoda Kreativna baza, na sredini zdaj že nekdanji direktor založbe Beletrina Mitja Čander in desno nova direktorica Alma Čaušević Klemenčič. Foto: Mediaspeed

Čaušević Klemenčič: Svet se spreminja z digitalno hitrostjo in tako tudi založništvo

Čaušević Klemenčič je nedavno zaključila program MBA na ljubljanski Ekonomski fakulteti in ima dolgoletne izkušnje v kulturnem menedžmentu ter digitalizaciji kulturnih vsebin. "Novi časi so pred nami. Svet se spreminja z digitalno hitrostjo in tako tudi založništvo. Z novo poslovno strategijo digitalizacije bomo še naprej krepili položaj vodilnega evropskega kulturno-literarnega središča," so navedli njene besede.

Med njenimi ključnimi uspehi na spletni strani izpostavljajo vodenje Beletrine, ustanovitev ter vodenje Beletrine Digital. Čaušević Klemenčič pod okriljem Beletrine vodi številne mednarodne projekte večjega formata, sofinancirane iz različnih programov Evropske komisije. Pred pridružitvijo Beletrini je delovala kot izvršna producentka ter med drugim sodelovala pri izvedbi programa Evropske prestolnice kulture – Maribor 2012. Je članica upravnega odbora Zbornice knjižnih založnikov in knjigotržcev pri Gospodarski zbornici Slovenije, kjer prispeva k strateškemu razvoju slovenskega knjižnega in digitalnega založništva.

Za uveljavitev in implementacijo nove strategije Beletrine, ki temelji na celovitem poslovnem in finančnem prestrukturiranju, bosta poskrbela s poslovnim direktorjem in prokuristom Sašem Kulašičem. Kot so še zapisali pri Beletrini, je ključni cilj dolgoročni razvoj in finančna stabilnost, Beletrina pa ostaja predana izdajanju kakovostne literature in kulturnim projektom, ki bogatijo slovenski kulturni prostor.

Padec dobička in mesečne plače

Kot kažejo podatki spletnega portala Ebonitete, je bil čisti poslovni izid Beletrine lani 2.874 evrov, leto prej 16.442 evrov, leta 2022 149.505 evrov, leta 2021 pa 205.665 evrov. Celotni prihodek je s 3.219.100 evrov leta 2021 zrasel na 3.609.510 in 3.784.895 evrov leta 2022 in 2023, leta 2024 pa je bil 3.282.507 evrov. Leta 2021 so imeli okoli 20 zaposlenih, medtem ko jih je lani bilo več kot 30. Povprečna mesečna plača na zaposlenega je z 2.392 evrov lani padla na 1.413 evrov letos.

Odpustili so urednike in prekinili sodelovanje s pogodbenimi sodelavci

Časnik Večer v današnji izdaji poroča, da je založba odpustila nekaj urednikov, nekaterim pogodbenim sodelavcem, ki so vodili Beletrinine projekte, pa so odpovedali sodelovanje. Kot še piše, so za stabilizacijo finančnega poslovanja najeli izvedenko za krizni menedžment in naj bi bili rezi radikalni. Ohranili naj bi zgolj programe, ki se neposredno pokrivajo s prodajo in subvencijami. Restrikcije naj bi med drugim doletele festival, ki je bil desetletja zaščitni znak založbe in je ob pripravi Evropske prestolnice kulture Maribor s partnerskimi mesti našel domicil na Ptuju – Dnevi poezije in vina.