Nedelja, 17. 12. 2023, 22.23
1 leto
Žalostni prizori iz Partizanske bolnice Franja: po julijski ujmi jo čaka zahtevna obnova #foto #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,46
Obiskali smo spomeniško območje Partizanske bolnice Franja, ki je v julijski vodni ujmi in vetrolomu utrpela ogromno škodo. Bolnica je do nadaljnjega zaprta za javnost.
Odkar je Partizanska bolnica Franja sprejela prve ranjence, bo 23. decembra 2023 minilo natanko 80 let. Danes se namesto praznovanja častitljive obletnice v Cerkljanskem muzeju ukvarjajo predvsem z vprašanji, kako naprej in kdaj bo bolnica, ki ima velik simbolen ter turistični pomen, spet odprta. Julijska povodenj in vetrolom sta spet močno zarezala v usodo spomenika humanosti ter solidarnosti v soteski Pasice pri Cerknem, ki je bila povsem uničena že leta 2007. Obnova bolnice bo draga, kompleksna in zahtevna, če bo šlo po načrtih, naj bi sanacijo končali do leta 2025.
Trenutno stanje na spomeniškem območju Partizanske bolnice Franja (video: Ana Kovač)
Pot do Partizanske bolnice Franja v soteski Pasice pri Cerknem je drugačna, kot smo je bili vajeni. Vodna ujma je 13. julija letos razdejala prvi del dostopne poti do spomeniškega območja in poškodovala barake, kot da to ne bi bilo dovolj, je 18. julija svojo moč pokazal še vetrolom, ki je izruval drevesa ob poti in onemogočil dostop do bolnice.
Posledice julijskega vetrolova.
Dve naravni katastrofi v razmaku nekaj dni
To je še ena težka preizkušnja za partizansko bolnico, ki je v preteklosti utrpela že več podobnih udarcev. Pred letošnjim nazadnje septembra leta 2007, ko je voda uničila vse barake, z izjemo barake številka devet, ki jo je tudi letos odnesla brez posledic. Zgodovinarka in sociologinja Milojka Magajne, muzejska svetnica in vodja enote Mestnega muzeja Idrija v Cerknem, ki nas je pospremila do Franje, pravi, da je naravni nesreči težko primerjati, bodo pa stroški sanacije verjetno podobni.
"Julija letos smo v razmaku samo nekaj dni doživeli kar dve katastrofi, ki sta vsaka po svoje močno prizadeli bolnico. Leta 2007 nas je udarila povodenj, ki je v celoti izbrisala Franjo, tokrat je vsaj na prvi pogled malce milejše – uničene so tri barake (rentgen, kuhinja in elektrarna) –vendar je podrobnejši pregled terena hitro pokazal, da so posledice bistveno večje kot na prvi pogled. Poplavljene so vse barake, razen barake številka devet, ki je dovolj odmaknjena od struge reke Čerinščice, da se je vodi izognila, kar pomeni, da bo les zgnil in ga bo treba zamenjati," napoveduje naša sogovornica.
Zgodovinarka in sociologinja Milojka Magajne, muzejska svetnica in vodja muzejske dislocirane enote Cerkno, s Partizansko bolnico Franja odrašča že od malih nog.
"Druga težava je bil vetrolom, ki je poškodoval dostopno pot in nam onemogočil izvedbo določenih del. Edino, kar smo lahko naredili, in to v prvih dneh po vojni ujmi, je bil umik drobnega inventarja, medtem ko za večje posege zaradi nedostopnosti terena ni bilo možnosti."
Stroški sanacije bodo visoki
Dostopno pot so lahko odprli šele v začetku decembra, za obsežnejše ukrepe bodo morali počakati na ugodnejše vremenske razmere. Milojka Magajne ocenjuje, da je dvojna nesreča, ki je letošnje poletje prizadela bolnico, glede stroškovnika dokaj primerljiva s tisto iz leta 2007. Takrat so stroški sanacije znašali skoraj 2,4 milijona evrov.
Razdejanje v bolnici Franja (foto: Ana Kovač)
Potujoča razstava Partizanska bolnica Franja – skriti dragulj Evrope
Del opreme iz bolnice Franja je trenutno v Cerkljanskem muzeju, kjer so se odločili, da na ogled postavijo njihovo potujočo razstavo z naslovom Partizanska bolnica Franja – skriti dragulj Evrope, s katero so v preteklih dveh letih gostovali po Sloveniji, na Hrvaškem ter v Bosni in Hercegovini.
"Razstavo smo dopolnili z rekonstrukcijo operacijske sobe v bolnici Franja," je novost predstavila naša sogovornica. "Na ogled smo postavili operacijsko mizo, inventar, ki je bil v barakah, med njimi tudi kirurški instrumentarij, ter druge pripomočke. To niti približno ni Franja," se zaveda, a so skušali pokazati vsaj del.
Fotografije z razstave Partizanska bolnica Franja – skriti dragulj Evrope (foto: Ana Kovač)
Kar zadeva inventar, so razmere letos bolj spodbudne kot leta 2007. "Največja izguba zaradi povodnje leta 2007 je bila izguba originalnega inventarja. Ostalo je sicer nekaj originalnih predmetov, ki so bili tudi zdaj nameščeni v bolnici Franja, in mislim, da na srečo nobeden od njih tudi zdaj ni bil izgubljen. Takrat smo na osnovi muzejske dokumentacije, torej opisov, načrtov in fotografij, izdelali kopije, kolikor je bilo to možno – gre za stole, klopi in pograde – druge predmete smo nabrali na terenu.
V stik z nami so stopili ljudje iz vse Slovenije in nam darovali različne predmete, instrumentarij, stara zdravila in podobno. Pridobili smo ogromno predmetov, ki jih danes hranimo tudi v depoju, izbor pa je bil razstavljen v Franji," pojasnjuje muzejska svetovalka, ki je mladost preživljala v neposredni bližini soteske, v kateri so konec leta 1943 postavili Franjo, zato je ta že od nekdaj del njenega življenja.
Fotografije rekonstrukcije operacijske sobe v bolnici Franja (foto: Ana Kovač)
Ali je bolnico Franja smiselno obnavljati?
Tako kot po naravni katastrofi leta 2007 je tudi zdaj aktualen razmislek o tem, ali je Franjo glede na vse večjo pogostost naravnih nesreč, pred katerimi jo bo težko obvarovati, smiselno obnavljati. Za našo sogovornico o tem ni nobenega dvoma. Lokacija je namreč v zgodbi o Franji bistvenega pomena.
V Cerkljanskem muzeju je na ogled tudi poročna bluza partizanske zdravnice Franje Bojc Bidovec. Bluza je izdelana iz bele padalske svile, zdravnici pa jo je podarila angleška zavezniška misija, ki je živela in delovala na Cerkljanskem. Poroka je bila 20. februarja 1945 v Dolenjih Novakih.
"Nobena fotografija in noben videoposnetek ne moreta dati občutka, ki ga doživiš, ko se enkrat znajdeš v tej grapi. Ko začutiš mraz, vlago, ko zagledaš barake. Res je, da so te barake kopije, a so točno take, kot so bile med vojno. In ko začneš razmišljati, v kakšnih razmerah so med vojno v grapo znosili ves material, v kakšnih razmerah so zdravili ranjene in to počeli približno leto in pol, se te to zagotovo dotakne. Koliko energije, koliko truda je bilo potrebnega za vse to! Občutka, ki ga obiskovalec začuti na lokaciji, ne moreš pričarati v še tako sodobnem, toplo ogrevanem muzeju. Nikakor," je prepričana Magajnetova, ki se zaveda, da če si bodo naravne nesreče sledile s takim tempom, kot kaže zdaj, na način kot danes in v celoti ne bodo kos ohranjanju objektov z vsem inventarjem.
Trenutno stanje na spomeniškem območju Partizanske bolnice Franja, ki je med 2. svetovno vojno od decembra 1943 do maja 1945 delovala v težko dostopni soteski Pasice. Zgrajena je bila za zdravljenje ranjencev in težjih bolnikov na območju 9. korpusa slovenske partizanske vojske.
To ni ne prva ne druga nesreča za Franjo, ki danes sodi pod okrilje Mestnega muzeja Idrija, bolnica se z njimi spopada že ves svoj obstoj. "Vsake toliko let je prišlo do nekega dogodka, do neke preizkušnje, ki je prinesla take in drugačne posledice. Kljub temu so naši predniki vedno našli moč in energijo, da so bolnico obnovili, s tem, da so bile razmere precej drugačne, kot so danes. Osebno mislim, da je Partizanska bolnica Franja spomenik, ki si zasluži, da vsi skupaj skrbimo zanj, razumem pa tudi, da se s tem vsi ne strinjajo. Pogledi so različni, mislim, da se strinjamo, da je bolnica Franja izjemna ne samo za slovenski prostor, ampak tudi za evropskega in širše. Če bi pogledali naše vpisne knjige, bi videli, da ljudje v Franjo prihajajo od vsepovsod in se čudijo. Morda so nad njo celo bolj navdušeni in fascinirani kot Slovenci. Ko vidiš odziv ljudi, se spet zaveš, da gre za posebno zgodbo, ki jo je vredno ohranjati," je prepričana Magajnetova, ki si želi, da bi ob obnovi bolnice in dostopne poti končno prišlo tudi do realizacije ideje, da se na parkirišču pod Franjo postavi sprejemni center s sodobno muzejsko postavitvijo, kjer bi del Franje začutili tudi tisti, ki zaradi zahtevnosti poti ne zmorejo priti do bolnice, ali si razstavo ogledali tudi v obdobju, ko pot do Franje ni mogoča.
Milojka Magajne je s Partizansko bolnico Franjo odraščala. "Ko sem obiskovala podružnično šolo blizu bolnice, v vasi Novaki, smo vsako leto za dan mrtvih, 1. novembra, na pokopališče ranjencev ob vstopni poti v Franjo prinesli rože in svečke," pravi Milojka Magajne, ki je zdravnico Franjo tudi osebno spoznala. "Na sprejemu v mladinsko organizacijo nas je nagovorila. Tudi pozneje je večkrat obiskala Franjo, kjer so dolga leta organizirali vsakoletno srečanje ranjencev in osebja. Odprtja obnovljene Franje leta 2010 se je še udeležilo nekaj ranjencev in članov osebja, ob prihodnjem odprtju po obnovi verjetno ne bo več nikogar."
Fotografije, ki bi še dodatno osvetlile življenje v Franji
O delovanju Partizanske bolnice Franja žal obstaja le peščica fotografij. "Nekaj fotografij je junija 1944 posnel vojaški vodja Ivan Goljat, govori se tudi, da je Črt Škodlar med vojno v bolnici snemal film, ki ga je izročil enemu od članov ruske zavezniške misije, da bi ga poslali na razvijanje v Sovjetsko zvezo, vendar je ta film izginil. Obstaja torej samo pet fotografij iz vojnega obdobja, je pa pozneje, po vojni, junija 1946, bolnico obiskala ekipa s tremi fotografi in nekaj originalnimi člani osebja, ki so naredili rekonstrukcijo prenosa ranjencev in to posneli. Podobno so storili leta 1947, ko so snemali dokumentarni film Partizanske bolnice v Sloveniji, ki ga danes hrani Arhiv Slovenije. V njem so tudi posnetki iz Franje, ki kažejo originalni dostop, kjer ni bilo ograje, kot jo imamo zaradi varnosti danes, le kamnite stopnice in dvižni most."
Fotografija rekonstrukcije prenosa ranjencev v Partizansko bolnico Franja.
Okvirni načrt obnove
Ministrica za kulturo Asta Vrečko je poleti ob ogledu bolnice Franja povedala, da so se z zavodom za varstvo kulturne dediščine, Mestnim muzejem Idrija ter cerkljansko in idrijsko občino dogovorili, da bodo k sanaciji bolnice pristopali skupaj in da se že po prvih pregledih pristojnih služb bojijo, da bo sanacija morda celo bolj zapletena, kot je bila leta 2007, ter da pričakuje, da bodo stroški sanacije zelo visoki.
Želja je, da bi Franjo spet odprli leta 2025, torej ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne, a pot do tja je še dolga. Pred dnevi so iz Občine Cerkno sporočili, da so prvi koraki že storjeni in da ima občina potrjenih že večino članov za ustanovitev delovne skupine za obnovo Franje, ki jo v sklopu pooblastil lahko ustanovi župan.
"V izdelavi je geodetski načrt širšega zalednega območja, ki je podlaga za kompleksno projektiranje izvedbenega sanacijskega načrta zaledja, ki predstavlja sanacijo plazu, mrežne ograje, odvodnjavanje dela plazu … Zgrajena je dostopna pot do zadnjega zadrževalnika, podbetonirali so zadnjo pregrado, ki je bila po neurjih močno spodkopana. Zgrajena pot je osnova za sanacijske ukrepe na tem območju," so v imenu župana Gašperja Uršiča zapisali na Občini Cerkno.
Bolnica Franja je kulturni spomenik državnega pomena ter nosilka znaka evropske dediščine ter je vpisana na Unescov poskusni seznam svetovne dediščine. Že leta 2007 so jo prizadele silovite poplave, takrat je neurje skoraj povsem uničilo 14 od 16 barak. Obnova je trajala skoraj tri leta.
Turistični pomen kompleksa Franje
Partizanska bolnica Franja ni pomembna samo kot simbol človečnosti, solidarnosti in tovarištva med domačini, osebjem bolnišnice in ranjenimi vojaki, ki so se borili proti fašizmu in nacizmu med drugo svetovno vojno, ampak je za Cerkljansko izjemno pomembna tudi s turističnega vidika.
"Franja na Cerkljansko pritegne največ obiskovalcev, v zadnjih letih približno 25 tisoč na leto, v rekordnih letih, v 70. letih prejšnjega stoletja, celo 47 tisoč na leto. Rekordov si ne želimo, saj gre za občutljivo okolje, masovni turizem pa prinaša tudi negativne posledice, bi bili pa zelo veseli obiska, kot smo ga vajeni iz zadnjih let, ali kakšnih tisoč več," pravi sogovornica.
Zahtevna pot do bolnice Franja (foto: Ana Kovač)
Pri zbiranju sredstev so dali prednost žrtvam poplav
V Cerkljanskem muzeju so ob letošnji obletnici odprtja bolnice načrtovali serijo aktivnosti, ki so zaradi razmer nekoliko spremenjene. "Za letos smo načrtovali izdajo zbornika in prireditev, vendar smo zdaj načrte nekoliko spremenili. Zbornik sicer bo, članki že nastajajo, a ne letos, finančno se je zaradi razmer vse nekoliko zaustavilo.
Po povodji smo razmišljali o dobrodelnem koncertu, kjer bi zbirali sredstva za obnovo, a smo se potem glede na razmere zaradi avgustovskih poplav in vsega, kar se je zgodilo ljudem, odločili, da pri tem za zdaj ne bomo vztrajali, saj razumemo, da so zdaj prioritete drugje. 23. decembra ne načrtujemo posebnega dogodka, razen objav na družbenih omrežjih in naših spletnih straneh, bomo pa 7. februarja, na predvečer kulturnega praznika, v Cerknem izvedli spominsko kulturno prireditev," napoveduje Milojka Magojne.
Če bi želeli prispevati k obnovi Partizanske bolnice Franja, to lahko storite z donacijo na:
TRR: SI56 0110 0600 8377 234
Prejemnik: Mestni muzej Idrija, Prelovčeva 9, 5280 Idrija
Namen: Sanacija Pb Franja
Sklic: SI99
