Zakaj Matjaž Han pravi, da ne bi odpisal Janka Vebra?

Vodja poslanske skupine Socialnih demokratov Matjaž Han ne izključuje možnosti, da bi bil Veber kandidat za eno od dveh podpredsedniških mest, ki SD pripada po dogovoru v koaliciji. Podpredsedniško mesto se bo izpraznilo po najverjetnejši potrditvi zdajšnje podpredsednice DZ Andreje Katič za obrambno ministrico.

Veber nima grehov, zato ni odpisan Kakšna je možnost, da bi bil Veber kandidat SD? "Jaz osebno ga ne bi odpisal v nobenem primeru," nam je odgovoril Han. Torej ne izključuje možnosti, da bi najmanjša koalicijska stranka predlagala Vebra, ki je dober mesec in pol pred imenovanjem za obrambnega ministra že zasedal položaj podpredsednika DZ? "Absolutno ne. Ima izkušnje in tudi naredil ni nič takšnega, da si ne bi zaslužil takšne funkcije."

Miro Cerar ga je odpisal Kot je znano, se je koalicija zaradi afere Sova, v kateri je Veber vojaškim obveščevalcem naročil analizo posledic privatizacije Telekoma Slovenije in tako posegel v civilno sfero, znašla v največji krizi do tedaj.

Afera je dobila epilog 9. aprila po razrešitvi Vebra, tega je v parlamentu podprlo le šest poslancev njegove SD in opozicijska Združena levica. Za predlog predsednika vlade Mira Cerarja za razrešitev je glasovalo 68 poslancev iz vseh preostalih parlamentarnih strank.

Janko Veber se je odpisal sam Po pogovoru s Hanom, ki smo ga ujeli med včerajšnjim sestankom ožjega vodstva SD, smo pri Vebru preverjali, ali ima ambicijo znova postati podpredsednik DZ, a nam ga sprva ni uspelo priklicati. Pozneje nam je odgovoril s SMS-sporočilom in zapisal, da ni in tudi ne bo kandidat za ta položaj.

Matjaž Han je sicer poudaril, da se bodo danes o tem vprašanju v poslanski skupini pogovarjali prvič. Tako še ne more napovedati, kakšna bo odločitev, o tem kadrovskem vprašanju pa končne odločitve še ne bo.

Najprej je torej potreben pogovor v poslanski skupini, kandidat oziroma kandidatka mora imeti realne možnosti za izvolitev, torej mora imeti podporo koalicije, pomembno je tudi mnenje predsednika vlade Cerarja, pravi Han.

Vodja poslanske skupine SD si ne želi, da bi predlagali kandidata, ki "ne bi bil sprejet", na drugi strani pa poudarja, da gre za pomemben položaj, ki zahteva kar nekaj izkušenj. Han še meni, da gre za vprašanje, o katerem bi se morali na koncu uskladiti tudi predsedniki koalicijskih strank.

Matjaž Han hoče ostati vodja. Kaj pa Matjaž Nemec? Poslanska skupina SD ima sicer šest poslancev. Hana podpredsedniška funkcija ne zanima, ker želi ostati vodja poslanske skupine. Tudi poslanec Matjaž Nemec nam je povedal, da ni razmišljal o kandidaturi za vodstvo parlamenta.

"Ne gojim ambicije, da bi postal podpredsednik parlamenta. Kako se bo stranka odločila, je drugo vprašanje, a to ni moja želja." Nemec dodaja, da je bil v zadnjih dneh v tujini, tako da ni seznanjen z vsem dogajanjem v stranki.

Dopušča sicer možnost, da bi se kdo pogovarjal o njem kot o kandidatu za podpredsednika DZ, a je ponovil, da takšnih ambicij nima. Tudi on pričakuje pogovor o tem vprašanju v poslanski skupini.

Kaj še ostane SD? Tako 35-letni Nemec, ki je med letoma 2008 in 2014 delal kot osebni tajnik in asistent Boruta Pahorja v kabinetu predsednika vlade in predsedniškem uradu, kot tudi preostali dve poslanki SD, 67-letna Marija Bačič in 43-letna Bojana Muršič, so bili lani prvič izvoljeni v državni zbor.

Novinec v parlamentu bo tudi Jan Škoberne, ki bo predvidoma nadomestil Katičevo po imenovanju za ministrico.

Glede na Hanove, Vebrove in Nemčeve izjave bodo torej v SD lahko izbirali med Bačičevo, Muršičevo in Škobernetom.

Muršičeva je do nastopa poslanske funkcije največ časa zasedala različne položaje v občini Ruše, nazadnje je bila direktorica občinske uprave.

Med odgovornejšimi funkcijami Bačičeve lahko omenimo vodenje osnovne šole s prilagojenim programom v Murski Soboti in položaj mestne svetnice v Mestni občini Murska Sobota.

Afera z mladimi socialisti Škoberne je predsednik podmladka SD, Mladega foruma, mediji pa so po tem, ko je postalo jasno, da bo 27-letni mladi politik nadomestil Katičevo v primeru njenega imenovanja za ministrico, spomnili na afero, ki se je zgodila leta 2012.

Takrat so mladi evropski socialisti protestirali pri vodstvu SD zaradi njegovih domnevnih šovinističnih izjav na srečanju mladih socialistov v hrvaški Savudriji. Škoberne je to zanikal, češ da naj bi bile obtožbe posledica sporov pred kongresom Mladega foruma.