Zagovornik bo v pravdi brezplačno zastopal diskriminirano kandidatko za službo

Zagovornik je že v predhodnem postopku o ugotavljanju diskriminacije potrdil, da sta uslužbenki državne ustanove kandidatki postavili vprašanje, ki je zakonsko prepovedano in pomeni diskriminacijo na podlagi osebnih okoliščin starševstva in družinskega stanja.

V postopku, končanem avgusta 2023, je ugotovil, da je bila kandidatka za službo na zaposlitvenem razgovoru obravnavana slabše v primerjavi z drugimi kandidati, direktorica ustanove in druga uslužbenka sta ji namreč postavili tudi vprašanje o družini in otrocih.

Priznali sta preverjanje družinskega statusa

V Zagovornikovem postopku sta obe v bistvenem potrdili navedbe iz prijave diskriminacije, dejali sta, da vprašanja o družinskem statusu kandidatke nista postavili zato, da bi preverjali izpolnjevanje pogojev za zaposlitev. "To pa pomeni, da sta ga postavili neupravičeno, saj ni bilo v neposredni zvezi z delovnim razmerjem," je ugotovil Zagovornik.

To je prepovedano

Po njegovih navedbah 28. člen zakona o delovnih razmerjih v zaposlitvenih postopkih izrecno prepoveduje, da se zahtevajo podatki o družinskem oziroma zakonskem stanu, nosečnosti, načrtovanju družine oziroma drugi podatki, če niso v neposredni zvezi z delovnim razmerjem.

Glede na to je ugotovil diskriminacijo na podlagi osebnih okoliščin starševstva in družinskega stanja. Ob tem je ocenil, da je primer lahko koristen za številne iskalke in iskalce ter ponudnike dela. Hkrati je dodal, da je takih primerov veliko.

Po besedah zagovornika načela enakosti Mihe Lobnika predvsem mlade ženske na razgovorih za službo še vedno prejemajo tudi vprašanja o načrtovanju družine, čeprav je to zakonsko izrecno prepovedano.

Zagovornik je sicer doslej diskriminacijo ugotovil v dveh takšnih primerih. Oba sta bila iz javnega sektorja in v obeh je bila žrtev ženska, so navedli.

Želijo, da žrtve spregovorijo

V tem primeru se je ženska zaradi diskriminatorne obravnave odločila za tožbo. "S prevzemom pravnega zastopanja diskriminirane stranke poudarjamo nesprejemljivost takšnega početja. Želimo, da se o primeru govori. Želimo preprečiti takšne dogodke, žrtve pa spodbuditi, naj diskriminacijo dosledno prijavljajo Zagovorniku ali Inšpektoratu za delo," je pozval.

Kaj pa diskriminacija zaradi starosti?

Zagovornik je sicer prvi primer zastopanja stranke pred sodiščem po 39. členu zakona o varstvu pred diskriminacijo prevzel leta 2019, ko je zastopal kolesarskega sodnika, ki mu Društvo kolesarskih sodnikov ob dopolnjenih 70 letih starosti ni več izdalo licence za sojenje. Po ugotovitvah zagovornika je bil sodnik namreč žrtev diskriminacije zaradi starosti, kar sta nato potrdili tudi ljubljansko okrajno in višje sodišče.

Ministrstvo trdi, da ni prijav

V odzivu na tokratni primer so na ministrstvu za javno upravo (MJU) za STA pojasnili, da imajo neizbrani kandidati možnost pravnega varstva oz. možnost pritožbe na komisijo za pritožbe iz delovnega razmerja pri vladi. Zoper sklep komisije je dovoljen upravni spor. Vendar pa se komisija s tovrstnimi pritožbami v praksi ne srečuje, so zatrdili.

Obenem so navedli, da zakon o javnih uslužbencih in na njegovi podlagi izdani podzakonski predpisi določajo, da se zaposlovanje javnih uslužbencev izvaja tako, da je zagotovljena enakopravna dostopnost delovnih mest za vse zainteresirane kandidate pod enakimi pogoji. Hkrati mora biti zagotovljena izbira kandidata, ki je najbolje strokovno usposobljen za opravljanje nalog na delovnem mestu.

V teoriji je tako:

Navedeno načelo je po njihovih navedbah omenjeno tudi v povezavi s postopki javnega natečaja, kjer se kandidati obravnavajo enakopravno, izbira pa se opravi na podlagi izkazane boljše strokovne usposobljenosti. Pri tem je treba kandidate ocenili na podlagi enotnih in jasnih meril, ki jih določi predstojnik, javni uslužbenec oziroma natečajna komisija. Kot so še navedli, uredba o postopku za zasedbo prostega delovnega mesta v organih državne uprave in v pravosodnih organih določa, da morajo merila odražati dejanske potrebe delovnega procesa in ne smejo biti diskriminatorna.

Z MJU so dodatno sporočili, da so vprašanja o družinskem življenju na razgovorih za službo neprimerna, česar se zavedajo in to tudi strogo spoštujejo. Strokovno pomoč za delo natečajnih komisij zagotavlja kadrovska služba, ki že pred razgovori s kandidati pri vseh razpisnih postopkih preveri ustreznost in primernost vprašanj z vidika zagotavljanja enake obravnave in preprečitve morebitne neposredne in posredne diskriminacije zaradi osebnih okoliščin kandidatov.

Spoštljivo ga prekinijo, če govori o družini

Ukrepi za preprečevanje diskriminacije so ozaveščanje in usposabljanje vseh zaposlenih, še posebej pa tistih, ki sodelujejo v izbirnih postopkih za prosta delovna mesta, so navedli na ministrstvu. Javni uslužbenci, ki opravljajo razgovore s kandidati, so tekom razgovora pozorni tudi na morebitno razkrivanje osebnih okoliščin s strani kandidata. "V primeru, da kandidat pri odgovarjanju na vprašanja razkriva osebne okoliščine, med katere sodi tudi njegovo družinsko življenje, se ga spoštljivo prekine, seznani z razlogom in vljudno preusmeri na deljenje izkušenj ter informacij za ocenitev njegove strokovne usposobljenosti za delovno mesto," so dodali.