Za uspeh so dovolj že ljubezen do zemlje, delavnost, pogum in osliček

Kot kaže ekonomsko poročilo o kmetijstvu, ki ga je objavila Evropska komisija, število kmetij v EU upada, vendar se je po drugi strani v zadnjih letih povprečna velikost kmetij povečala za 3,8 odstotka letno. Glede starostne strukture poročilo kaže, da je okrog 30 odstotkov upravljavcev kmetij starejših od 65 let in da so lastniki manjših kmetij običajno starejši.

Po podatkih statističnega urada imamo v Sloveniji nekaj več kot 72.600 kmetijskih gospodarstev; vsako obdeluje povprečno 6,5 hektarja kmetijskih zemljišč in redi povprečno 5,5 glave velike živine.

Ključno za razvoj slovenskega kmetijstva, za samooskrbo in varno hrano za prebivalstvo pa je gotovo spodbujanje mladih za kmetijstvo. V Sloveniji je kar nekaj mladih kmetov, ki nad kmetijstvom v Sloveniji ne nameravajo obupati, iščejo nove priložnosti in so pri tem tudi uspešni.

Turizem na kmetiji je še vedno dobra poslovna niša Mlada kmetica leta 2012 Milena Benko se je s kmetijstvom začela ukvarjati, ko se je na kmetijo priženila. Danes obdelujejo okoli 30 hektarjev zemlje, imajo 50 glav goveje živine in okrog 100 pujskov in lastno reprodukcijo, kar pomeni, da jih sami vzgajajo in prodajajo. "Sami vzgajamo in prodajamo. Nisem razmišljala, da bi šla nazaj v službo, ker je dela vedno dovolj." Vir dodatnega zaslužka je tudi turizem na kmetiji, ki je, kot pravi Benkova, še vedno zanimiva poslovna niša.

Kot glavno težavo, s katero se spopadajo, je izpostavila nakup reprodukcijskega materiala, ki je zelo drag, in različnih strojev, ki jih je preprosto treba kupiti. Nikoli sicer ni razmišljala, da bi se vrnila v službo, saj je dela na kmetiji vedno dovolj. Vsem mladim svetuje, naj ne obupajo, saj je prepričana, da tako ne bo moglo iti več naprej in bomo morali slej ko prej ceniti tiste, ki so v primarni pridelavi. "Če tega ni, potem tudi hrane ne bo," je dejala.

Osličje mleko: formula za uspeh Damijan Rojko iz Slovenskih goric je zagotovo eden tistih mladih kmetov, ki nad kmetijstvom nikakor ne namerava obupati. Kmetijo je prevzel od starih staršev, glavni razlog, da se je odločil za kmetovanje, pa je ljubezen do živali in do dela z njimi. Na kmetiji je trenutno okoli 30 krav molznic, ki jih imajo izključno za predelavo in predelavo mleka. Njegov glavni cilj je izdelati in ljudem ponuditi izdelke, ki so čim bolj naravni, saj ima, kot je dejal, industrije že čez glavo. Trenutno gradi tudi sirarni in prenavlja celotno kmečko dvorišče.

Posebnost kmetije pa je gotovo osličje mleko. Diplomirani inženir zootehnike je namreč v iskanju novih priložnosti dobil idejo, da bi imel na kmetiji osle, saj je njihovo mleko zelo zdravo, na temo osličjega mleka pa je napisal tudi magistrsko nalogo. Z analizami tega mleka se ukvarja že od leta 2010, v tem času pa je z analizami in prebiranjem različnih znanstvenih člankov ugotovil, da ima oslica trenutno najboljše mleko, kar je do zdaj sicer veljalo za kozo. "Ugotovil sem, da je to naravni antibiotik," je dejal. Trenutno ima na kmetiji sedem oslov, iz mleka pa dela različne napitke.

Rojko je bil veliko tudi v tujini, kjer je med drugim pridobival različne certifikate, na primer za sirarja, in tam spoznal, da se mlad kmet v tujini povsem drugače loti kmetovanja kot pa v Sloveniji. Kot je dejal, imajo glede tega v tujini veliko bolj urejene stvari. "Saj smo pri nas tudi razviti in imamo stroge nadzore, vendar pa nas z določenimi omejitvami strašansko zavirajo. Sistem je tako čuden," je pojasnil in dodal, da se mladi ravno zaradi tega že v začetku pogosto premislijo. Izpostavil je primer, ko je k njemu domov prišla inšpektorica, z listom, na katerem je pisalo, da se je v mleku pojavila neka bakterija. Zaradi tega je želela izdati prepoved za vedno. Pozneje jim je z veliko truda uspelo dokazati, da bakterija ni nevarna za ljudi, da količina ni bila kritična in da se je pojavila, ker je mleko toliko bolj dovzetno za te stvari.

Od direktorja do kmeta Najprej je bil direktor Kmetijsko živilskega kombinata (KŽK), nato pa se je odločil, da uresniči otroško željo in postane kmet. Gregor Ovsenik že dve leti dela doma na kmetiji in s tem preživlja sebe in svojo družino. Obdeluje slabih deset hektarjev zemlje, ima do deset krav in nekaj bikov. Kot je dejal, so se usmerili v neposredno prodajo na domu. "Krave krmimo samo s senom, kar pomeni, da imamo samo seneno mleko, iz tega mleka pa potem delamo izdelke, ki jih prodajamo na domu," je pojasnil in dodal, da je odziv strank dober in da posel dobro teče.

Pri njegovem delu mu pomaga predvsem ozaveščenost ljudi, ki dajejo prednost lokalni hrani. S finančnega vidika je njegovo delo sicer vedno tveganje, saj so lahko večje investicije že usodne.

Njegov glavni cilje je, da na kmetiji prodaja svoje izdelke neposredno potrošniku in s tem normalno preživi svojo družino. "Izredno veliko nam pomeni tudi zaupanje ljudi, in tega želimo obdržati in še okrepiti," je še dejal.Izpostavil je tudi pomen pozitivnega odnosa do kmetovanja. Ta pozitiven odnos želi prenesti tudi na otroke, saj je pomanjkanje tega gotovo ena glavnih težav današnjega kmetijstva.

"Kmeta moramo začeti spoštovati" Da je mogoče voditi kmetijo in hkrati hoditi tudi v službo, pa dokazuje Metka Pirš Zupin, nekdanja podpredsednica Sindikata kmetov Slovenije. Kot je povedala, se s kmetijstvom ukvarja zato, ker so ji starši privzgojili toliko ljubezni do zemlje svojih prednikov, da nima srca, da bi zatajila njihov trud in žulje. To je glavni razlog, zaradi katerega vztraja, in ta močna želja jo je pripeljala tudi do tega, da skupaj z mamo vodi uspešno in konkurenčno kmetijo.

Opozorila je, da je v kmetijstvu premalo spodbud države, pa tudi sama beseda kmet "je tako zaničevana, da bolj ne more biti", je poudarila. Prva stvar, ki jo bomo morali zato narediti, je ta, da bomo začeli spoštovati kmeta in njegovo delo.