Za infrastrukturnega ministra drugi tir in avtocesta proti Hrvaški niso prioriteta (video)

Gašperšič je napovedal, da si bo prizadeval za bolj učinkovito gospodarjenje z infrastrukturo. Ker smo naloge njenega upravljanja v preteklosti zanemarili, se stanje cestnega omrežja slabša, letos pa se je prvič zgodilo, da niso bila zagotovljena zadostna sredstva za vzdrževanje državnih cest. "To stanje moramo kot dober gospodar nujno odpraviti," je dejal. Pri cestninjenju osebnih vozil bodo zaradi možnosti zlorabe obstoječih preučili možnost uvedbe elektronskih vinjet.

Je drugi tir ekonomsko upravičen? Med drugim je bilo na seji izpostavljeno vprašanje o gradnji drugega tira železniške proge Divača-Koper. "Glede na dejstvo, da so se tokovi že preusmerili z območja Slovenije in da gredo večinoma po Italiji in Avstriji, je vprašanje, ali bi z drugim tirom, kot je bil zamišljen, dejansko imeli dovolj prometa, da bi bil ekonomsko upravičen," je dejal Gašperšič.

Glede na potrebe, ki jih ima in jih bo še imela Luka Koper, Gašperšič meni, da drugega tira, kot je zamišljen, ne bomo potrebovali še najmanj naslednjih 30 ali 40 let, bo pa verjetno aktualen, ko bo začel promet preko Avstrije in Italije pregorevati.

Glede avtocestnega odseka od Dražencev do mejnega prehoda Gruškovje, ki kot edini še manjka na podravski avtocesti do Hrvaške je Gašperšič v dilemi, ali je to investicija, ki bi se je morali lotiti prioritetno. "Če bo avtocesta tam vzpostavljena, bodo poleti še vedno zastoji, dokler Hrvaška ne bo v schengenskem območju," je dejal.

Gašperšič bi ločil železniško infrastrukturo in storitve Čeprav je Slovenija zaradi poletnih zastojev na tem območju predstavljena v slabi luči, se sprašuje, ali je sredstva res smiselno prioritetno vlagati v ta projekt, "da bomo tistih nekaj vikendov reševali nemške turiste, ki potujejo na Hrvaško". Bolj smiselno se mu zdi razmišljati o investicijah v kakšne druge dele avtoceste, npr. v zahodno ljubljansko obvoznico in povezavo do Brezovice.

Izpostavljeno je bilo tudi vprašanje privatizacije Slovenskih železnic. To je po besedah kandidata povezano z zahtevo EU po ločitvi upravljanja železniške infrastrukture od izvajanja storitev prevoza. Če bi bila ta ločitev ustrezno izvedena, ne vidi ovir za prodajo dela, ki opravlja prevoze, če bi za to obstajal interes in če bi se to izkazalo za koristno. "Infrastrukturni del pa seveda ostaja v upravljanju države," je dejal.