Z odločbo nad objavo podatkov o lastnikih nepremičnin

Geodetska uprava RS (Gurs) je odločbo informacijske pooblaščenke prejela danes, je povedal generalni direktor urada Aleš Seliškar. "Geodetska uprava bo odločbo proučila in ugotovila, na kakšen način bo ukrepala," je dejal Seliškar. O tem bo imel Gurs v četrtek izjavo za javnost.

V treh dneh onemogočiti javni dostop do določenih podatkov Začasna ureditvena odločba Gursu nalaga, da v treh dneh onemogoči javni dostop do imen, priimkov, naslovov stalnega prebivališča in letnice rojstva fizičnih oseb - lastnikov nepremičnin, do katerih je mogoče dostopati poleg posameznih nepremičnin na portalu Prostor v združeni zbirki katastra stavb, zemljiškega katastra, registra prostorskih enot (skupaj z vrednostjo nepremičnin), registra prostorskih enot in evidence državne meje, je povedala informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar.

"Informacijski pooblaščenec ne more dopustiti nekontroliranega združevanja in ustvarjanja novih zbirk osebnih podatkov, za katere ni podlage v zakonu, predvsem moramo biti pazljivi pri zbirkah, javno objavljenih na internetu," je informacijska pooblaščenka zapisala v danes objavljenem sporočilu na javnost.

Zakon določa, da podatki o lastniku nepremičnine ne smejo biti javni Navaja, da je ustavno sodišče že leta 2007 prepovedalo javnost osebnih podatkov (ime in priimek, stalno prebivališče ter letnica rojstva lastnika) v registru nepremičnin, a je Gurs "'ukaz' ustavnega sodišča z enotno vstopno točko, kjer je možno dostopati do petih registrov hkrati, preprosto zaobšel". Zato je pooblaščenka februarja lani ponovno vložila ustavno zahtevo, s katero izpodbija javnost osebnih podatkov tudi v katastru.

Zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin res določa javnost podatka o vrednosti nepremičnine, vendar določa tudi, da se ta podatek vodi v registru nepremičnin - torej v registru, kjer podatki o lastniku nepremičnine ne smejo biti javni, pravi Pirc Musarjeva in dodaja, da so ti podatki prek "združenih baz" sedaj enostavno dostopni vsem.

Zoper izdano začasno odločbo ni dovoljena pritožba "Informacijski pooblaščenec je zaznal veliko verjetnost, da je geodetska uprava z objavo podatkov iz obeh katastrov, registra nepremičnin in nekaterih drugih nepremičninskih evidenc na enotnem prostorskem portalu ustvarila novo zbirko osebnih podatkov in jo javno objavila, pri čemer za takšno vsemogočno zbirko in njeno objavo nima podlage v zakonu," pravi Pirc Musarjeva.

Omenjeno začasno odločbo je izdala, da "se preprečijo posegi v ustavne pravice posameznikov, katerih osebni podatki so zelo verjetno nezakonito javno objavljeni na svetovnem spletu". Pooblaščenec bo v inšpekcijskem postopku "na podlagi gotovosti dejstev ob upoštevanju vseh relevantnih dejstev in dokazov" po zaključku postopka izdal končno odločbo, je še zapisala.

Zoper izdano začasno odločbo ni dovoljena pritožba, lahko pa se sproži upravni spor s tožbo na upravnem sodiču, je razvidno iz odločbe.

Na Gursu na javnem vpogledu zabeležili okrog milijon osnovnih poizvedb Kot so dodatno povedali na Gursu, so na javnem vpogledu v podatke o nepremičninah od 27. decembra, ko so objavili podatke o ocenjeni vrednosti nepremičnin, do danes zabeležili nekaj manj kot milijon osnovnih poizvedb (število iskanj po vhodnih podatkih, npr. naslovu ali parceli), prek teh poizvedb pa je bilo sproženih nekaj več kot 21 milijonov baznih poizvedb (kliki na podatke o delih stavb, vrednosti, lastnikih).

Uporabniki tako v enem iskanju pogledajo v povprečju 20 podatkov, ki se nanašajo na posamezno nepremičnino. Največ vpogledov so na Gursu beležili 30. decembra, ko je bilo skoraj štiri milijone baznih poizvedb.

Vložila tudi zahtevo za oceno ustavnosti dela zakona o evidentiranju nepremičnin Informacijska pooblaščenka je poleg tega na ustavno sodišče vložila zahtevo za oceno ustavnosti dela zakona o evidentiranju nepremičnin, ki določa javnost imena, priimka, naslova stalnega prebivališča in letnice rojstva fizičnih oseb, ki so kot lastniki vpisani v zemljiški kataster in kataster stavb. Meni namreč, da zakon ne določa namena javnosti osebnih podatkov oz. da iz zakona ne izhaja namen, ki bi prevladal nad ustavno pravico posameznika do varstva osebnih podatkov.

Zahteva za oceno ustavnosti se nanaša tudi na del tega zakona, ki opredeljuje, da Gurs za izdajanje in povezovanje podatkov za potrebe izvajanja nalog organov državne uprave, javnih agencij, organov lokalnih skupnosti, izvajalcev javnih pooblastil in drugih uporabnikov vzpostavi "računalniško distribucijsko okolje v okviru centralne informacijske komunikacijske infrastrukture". Informacijska pooblaščenka meni, da je ta opredelitev posredovanja podatkov "izrazito nedoločna".

Zahteva se poleg tega nanaša na pravilnik o vrstah in vsebini potrdil iz zbirk geodetskih podatkov ter o načinu izkazovanja podatkov, ki določa izdajanje lastninskega lista - seznama vseh nepremičnin, ki so v lasti posameznika.

Zahtevo podala že marca lani Pirc Musarjeva je zahtevo za oceno ustavnosti omenjenega zakona v delu, ki določa javnost imena, priimka, naslova stalnega prebivališča in letnice rojstva fizičnih oseb, ki so lastniki nepremičnin, podala že marca lani. A je ustavno sodišče njeno vlogo kot nepopolno zavrglo, saj ni predložila listin, ki bi izkazovale, da je vprašanje ustavnosti ali zakonitosti nastalo v zvezi s postopkom, ki ga pooblaščenka vodi.

Kot je povedala Pirc Musarjeva, je vprašanje ustavnosti določb zakona in pravilnika nastalo v zvezi s postopkom inšpekcijskega nadzora nad izvrševanjem predpisov s področja varstva osebnih podatkov pri Gursu.