Vse manj zaposlenih, ki bi praznovali 1. maj

Praznik dela v Sloveniji praznujemo od sredine 20. stoletja, 1. maj pa je bil kot državni praznik uzakonjen leta 1948. Kot uvod v praznik tradicionalno zagorijo kresovi, postavljajo se mlaji, na sam praznik pa potekajo številne proslave.

5600 manj delovno aktivnih kot pred letom dni Dela prost 1. maj, simbol delavskih pravic in solidarnosti, je posvečen delu in delavcem, teh pa je zaradi krize vsako leto manj. Konec februarja letos je bilo v Sloveniji nekaj več kot 783 tisoč delovno aktivnih ljudi, od tega več kot 90 tisoč samozaposlenih. Še lani februarja je bilo delovno aktivnih 5600 prebivalcev več.

Sicer je bilo lani v povprečju mesečno aktivnih nekaj več kot 913 tisoč ljudi, kar je dobrih 29 tisoč manj kot leta 2008, a 13 tisoč več kot leta 2004, kažejo podatki statističnega urada (Surs).

V letih od 2004 do 2008 se je število delovno aktivnih povečalo za skoraj 72 tisoč, število brezposelnih pa upadlo za nekaj manj kot 30 tisoč. V letih od 2009 do 2013 se je zgodilo ravno obratno: število delovno aktivnih je upadlo za skoraj 86 tisoč, število brezposelnih pa se je povečalo za nekaj manj kot 57 tisoč ljudi.

Zaposlitev za nedoločen čas tone v pozabo? Na slovenskem trgu dela še vedno prevladuje zaposlitev za nedoločen čas, vendar se nove zaposlitvene pogodbe vse pogosteje sklepajo zgolj za določen čas. Delež prostih delovnih mest za določen čas se je po podatkih zavoda za zaposlovanje od leta 2004 do leta 2012 povečal za skoraj 13 odstotkov.

Po podatkih ankete o delovni sili je lani delo za določen čas opravljalo skoraj 17 odstotkov vseh zaposlenih, največ je bilo takih, ki so imeli pogodbo o zaposlitvi za določen čas, in študentov. Vse več je tudi pogodbenih delavcev, od leta 2004 jih je za dve tretjini več, samo od leta 2008 pa se je njihov delež podvojil.

Kot glavni razlog za opravljanje dela za določen čas že nekaj let ostaja neuspešno iskanje stalne zaposlitve.

Za kakšno plačilo delamo? V povprečju zaposleni Slovenec zasluži 1523 evrov bruto, kar je 132 evrov več kot leta 2008 oziroma 406 evrov več kot leta 2004.

Povprečje še vedno dvigujejo plače javnega sektorja, te so namreč višje predvsem zato, ker je izobrazbena struktura zaposlenih v zasebnem sektorju nižja kot v javnem. Povprečna bruto plača v javnem sektorju je tako lani znašala 1741 evrov, kar je 24 odstotkov več kot povprečna bruto plača zasebnega sektorja.

Se pa razmerje iz leta v leto manjša, od leta 2008 se je razlika zmanjšala za 7,5 odstotne točke. V zadnjih petih letih se je namreč plača v javnem sektorju dvignila samo za pet odstotkov, v zasebnem pa za 11,4 odstotka.

Vse manjše razlike med minimalno in povprečno plačo Zaradi skromne gospodarske aktivnosti in varčevalnih ukrepov se po podatkih Sursa zmanjšuje tudi razlika med minimalno in povprečno bruto plačo. Lani je minimalna plača pomenila 51,4 odstotka povprečne bruto plače, v letu 2008 41,1 odstotka, v letu 2004 pa 42,6 odstotka.

Trenutna minimalna plača v Sloveniji znaša 789,15 evra, s čimer se Slovenija uvršča na sredino med evropskimi članicami. Najnižjo minimalno plačo imajo Bolgari, in sicer 174 evrov, najvišjo pa Luksemburžani, 1921 evrov.