Torek, 14. 5. 2019, 20.52
5 let, 6 mesecev
Vlada zavrača očitke o neustavnosti proračunskih dokumentov
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,28
2
Vlada je na dopisni seji ocenila zahtevo za oceno ustavnosti proračunskih dokumentov kot neutemeljeno. Pobudo za presojo ustavnosti so prejšnji mesec vložili poslanci SDS in NSi, ki v proračunskih dokumentih vidijo kršenje fiskalnega pravila, ustavni sodniki pa so že odločili, da jo bodo obravnavali absolutno prednostno.
Zahteva za oceno ustavnosti se nanaša na zakon o izvrševanju proračunov za leti 2018 in 2019, rebalans proračuna za leto 2019 ter odlok o javnofinančnem okviru za obdobje 2018-2020. Poslanci SDS in NSi ustavnemu sodišču predlagajo, naj ugotovi, da so vsi trije v neskladju z ustavo, vladi pa naloži pripravo novega rebalansa v mesecu dni.
Vlada: Zahteva za oceno ustavnosti je neutemeljena
Vlada meni, da je zahteva za oceno ustavnosti v celoti neutemeljena. Kot so po dopisni seji sporočili iz urada vlade za komuniciranje, v omenjenih dokumentih ni takšnih pravnih določb, ki bi jih lahko presojalo ustavno sodišče.
Vlada prav tako pojasnjuje, da srednjeročne uravnoteženosti javnih financ ni mogoče ugotavljati izključno na podlagi podatkov posameznega leta, npr. na podlagi rebalansa državnega proračuna za leto 2019, pač pa se ta ugotavlja v daljšem časovnem obdobju.
Zagotavlja tudi, da ima ustrezno zakonsko podlago, da ob ugotovitvi negativnih gospodarskih trendov nemudoma omeji izdatke v državnem proračunu in na ta način prepreči posledice, ki bi lahko negativno vplivale na uravnoteženost proračunov sektorja država. "Pri tem ni dvoma, da bomo na ta način lahko omejili izdatke zgolj za državni proračun, ker pa slednji predstavlja približno polovico izdatkov sektorja država, bi to znatno vplivalo na celoten obseg javnofinančnih izdatkov," je navedla.
Če bi ustavno sodišče sledilo zahtevi vlagateljev in v celoti odpravilo odlok o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje 2018-2020, bi to po mnenju vlade dejansko povzročilo neskladje z ustavo. V tem primeru namreč Slovenija ne bi imela več zgornje meje javnofinančnih izdatkov, hkrati pa bi ob upoštevanju že realiziranih izdatkov v letu 2019 takšna zahteva brez dvoma pomenila drastičen poseg v druge ustavno varovane pravice, predvsem posameznikov. Podobno velja za primer, da bi ustavno sodišče razveljavilo rebalans.
Z v začetku leta sprejetim rebalansom so se prihodki državnega proračuna v letu 2019 povečali za 6,2 odstotka na 10,35 milijarde evrov, odhodki pa za 4,8 odstotka na 10,16 milijarde evrov. Proračun bo tako po načrtih zabeležil presežek v višini 193,6 milijona evrov.
2