Četrtek, 29. 5. 2025, 15.01
3 tedne
Sajovic: Obramba države ne more biti predmet prisile
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,59
Na posvetu o predlogu so se strinjali, da denar za obrambo ni le denar za orožje, ampak tudi za civilno rabo.
Vlada je na današnji seji obravnavala predlog obrambne resolucije, ki ga bo posredovala v DZ. Predlog med drugim določa dva odstotka BDP za obrambno in varnostno politiko do konca leta. Izdatke bodo do leta 2030 postopoma povečevali, in sicer do tri odstotke BDP. Predlog vpeljuje tudi izgradnjo tako imenovane obvezne rezerve.
Vlada je prikimala predlogu obrambne resolucije, ki predvideva dvig sredstev za obrambno in varnostno politiko na dva odstotka BDP še letos, nato pa postopoma na tri odstotke do leta 2030.
"Želja je, da Slovenija ostane varna in stabilna država," je na novinarski konferenci dejal minister za obrambo Borut Sajovic. Smo ena zadnjih držav v zavezništvu popravljamo resolucijo, s katero popravljamo obseg izdatkov, ki jih namenjamo za obrambo, je dejal.
Sajovic je zadovoljen s predlogom generalnega sekretarja Nata Marka Rutteja glede zvišanja obrambnih izdatkov, ki ločuje izdatke za obrambo in izdatke za naložbe, povezane z njo. Poudaril je, da pri varnosti ne gre samo za orožje, ampak je pomembnejša vsebina, torej katere zmogljivosti potrebujemo. "Vlada je določila, da bo Slovenija letos izdatke za obrambo in varnost zvišala na dva odstotka BDP, do leta 2030 pa na tri. Slovenija bo sodelovala pri skupnem naročanju opreme, če bo treba," je potrdil Sajovic.
V izhodiščih izpostavljajo še dvojno rabo, predvsem na področju zdravstvenih kapacitet, in širjenje prostorskih sil po zgledu nekdanje Teritorialne obrambe. "V zvezi z dvojno rabo je bilo še lani kar nekaj posmeha, ampak menimo, da smo na pravi poti," je še dodal minister. Tretjina obrambnih sredstev bo namenjena za vlaganja v dvojno rabo. Slovenija bo tako v okviru dvojne rabe ciljala tudi na krepitev kibernetske varnosti, logistike in infrastrukture.
V okviru slednjih se je vlada odločila tudi za povečanje vojaških zdravstvenih kapacitet na več lokacijah v Sloveniji, in sicer v Celju, Mariboru, Novi Gorici, Valdoltri, Psihiatrični bolnišnici Vojnik in Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča, v Ljubljani pa še z obnovo tretjega trakta prizidka bolnišnice Petra Držaja. V to logistiko pa dodajo še tri heliporte, in sicer v Mariboru, Celju in Novi Gorici, je naštel Sajovic.
Kadrovske potrebe
Obseg vlaganja v Slovensko vojsko, je pojasnil, se stabiliziral, vendar pa so potrebna dodatna prizadevanja pri kadrovski krepitvi, pri čemer sledijo zmogljivostim, ki jih zagovarja slovenska vojaška stroka. Kadrovska krepitev je po besedah ministra še bolj pomembna kot obrambni nakupi. Vendar pa: "Če se bo trend pri popolnjevanju pogodbene rezerve nadaljeval, je cilj desettisoč pripradnikov obvezne rezerve možno doseči," meni minister.
Naborniški sistem so v resoluciji zaobšli, se glasi ena izmed kritik. Minister je v zvezi s tem dejal, da bodo kadrovsko strukturo izpopolnjevali na drugačen način, denimo s štipendiranjem in podobnimi ukrepi. "Obramba države ne more biti predmet prisile," je poudaril Sajovic. Je pa prepričan, da se evropska javnost po treh letih vojne zaveda, da varnost ni samoumevna, dojemanje pa je odvisno tudi od oddaljenosti od fronte.
Geopolitične spremembe zahtevajo prilagajanje
Predlog resolucije o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske (SV) do leta 2040, ki ga je vlada v javno razpravo poslala na začetku maja, zaradi spremenjenih geopolitičnih razmer nadgrajuje zdajšnjo različico dokumenta, sprejeto leta 2023.
Predvideva izgradnjo obvezne rezerve, ki je skladno z zakonom o vojaški dolžnosti zamrznjena. Tako bi mirnodobno sestavo SV, za katero si prizadevajo, da bi štela deset tisoč pripadnikov, po potrebi razširili do 30 tisoč pripadnikov.
Predlog resolucije nacionalno varnost obravnava celostno. Poleg investiranja v modernizacijo SV vključuje tudi krepitev nacionalne obrambne industrije ter prispevanje k dvigu splošne odpornosti države in družbe. To predvideva tudi s projekti tako imenovane dvojne rabe, torej za vojaške in civilne namene, predvsem na področju infrastrukture in zdravstva.
Povečanje vojaških zdravstvenih kapacitet
Tako se je vlada odločila za povečanje vojaških zdravstvenih kapacitet na sedmih lokacijah v Sloveniji, o čemer se bodo prav tako seznanili danes. Zdravstveni centri bodo namenjeni vojaškim potrebam in javnemu zdravstvu.
Stroka, tako obramboslovna kot vojaška, je predlog resolucije večinoma podprla. Na posvetu o predlogu so se strinjali, da denar za obrambo ni le denar za orožje, ampak tudi za civilno rabo. Največ obrvi pa je dvignil predlog o kadrovskem popolnjevanju. SV je namreč na začetku meseca štela 6.157 pripadnikov stalne sestave, skupaj s pogodbeno sestavo pa 7.328.
