Vlada dopolnila predlog zakona o holdingu

Prvotni predlog, ki ga je potrdila v začetku meseca, je predsednik DZ Janko Veber vrnil vladi, ker ni vseboval ocene finančnih posledic za državni proračun in druga javna finančna sredstva.

Veber je v dopisu z 9. decembra vlado pozval, naj predlog zakona dopolni najpozneje v 15 dneh, sicer se bo "štelo, da predlog zakona ni bil vložen".

Vlada: Zakonski predlog nima neposrednih finančnih posledic za državni proračun Vlada v dopolnjenem besedilu navaja, da zakonski predlog nima neposrednih finančnih posledic za državni proračun. So pa predvidena določena sredstva za izvajanje obveznosti Slovenske odškodninske družbe in so zagotovljena v višini 5,6 milijona evrov v proračunu za leto 2014 in 5,9 milijona evrov v proračunu za 2015. Ta sredstva zajemajo tudi nadomestilo za upravljanje kapitalskih naložb države.

Posredno bo uveljavitev koncepta holdinga po prepričanju vlade pozitivno vplivala na proračunske prihodke državnega proračuna od kapitalskih naložb, saj naj bi centralizirano in učinkovitejše upravljanje državnega premoženja vplivalo tudi na poslovne rezultate podjetij v lasti države.

Natančnega obsega posrednih učinkov ne morejo opredeliti Prav tako naj bi zaradi učinkov preglednosti prodaje posameznih državnih naložb proračun prejel več prihodkov od prodaje kapitalskih naložb, kar naj bi ugodno vplivalo na ohranjanje obsega javnega dolga v vzdržnem območju. Natančnega obsega posrednih učinkov uveljavitve zakona na državni proračun v tem trenutku po pojasnilih vlade ni mogoče opredeliti.

Po drugi strani bi v primeru, če zakon ne bo sprejet, to imelo negativen vpliv na proračun, tako zaradi negativnega učinka na proces uravnoteženja javnih financ in neučinkovitega upravljanja z državnim premoženjem.

Po navedbah vlade tudi brez neposrednih finančnih posledic za druga javnofinančna sredstva Predlog zakona medtem po navedbah vlade nima neposrednih finančnih posledic za druga javnofinančna sredstva. Posredni učinki na druga javnofinančna sredstva lahko nastanejo na enak način kot na državni proračun.

Vlada še opozarja, da je treba na sprejemanje zakona o holdingu gledati tudi v okviru usklajevanja javnofinančnih in ekonomskih politik v EU.

Če predlaganega zakona ne bi sprejeli v čim krajšem času, bi to pomenilo, da ni ustrezne zakonske podlage za prodajo naložb v lasti države, s tem odmik pa od zadanih ciljev in priporočil glede umika države iz gospodarstva, so po seji vlade še zapisali v uradu vlade za komuniciranje.

Prenova zakona, potem ko trenutno veljavni zakon ni zaživel v praksi Vlada se je odločila za prenovo zakona o holdingu, potem ko trenutno veljavni zakon ni zaživel v praksi. Cilj zakona sta centralizacija in poenotenje upravljanje državnega premoženja, ki naj bi pripeljala do bolj učinkovitega gospodarjenja z državnimi naložbami.

Predlog zakona, ki so ga usklajevali kar nekaj časa, se bo v državnozborskem postopku še spreminjal, saj se je koalicija dogovorila za nekatera dopolnila v zvezi z vlogo Kapitalske družbe. Ta so potrebna za podporo stranke DeSUS zakonu.