Sreda, 17. 6. 2020, 21.08
4 leta, 5 mesecev
Vlada danes prvič prisluhnila sindikatom
Srečanje med predstavniki vlade in sindikatov javnega sektorja, prvo po epidemiji bolezni covid-19, je minilo predvsem v znamenju razprave o izplačilu dodatkov za delo v epidemiji. Sindikati so opozorili na težave in anomalije, ki jih opažajo v praksi. Zdaj naj bi vladna stran njihove pripombe in opozorila proučila, spet naj bi se srečali 1. julija.
Minister za javno upravo Boštjan Koritnik je izrazil zadovoljstvo, da so začeli dialog. Današnjega srečanja ne vidi kot pogajanja. "Predvsem smo morali od vsakega sindikata posebej slišati, kakšne so razmere na terenu, kakšne so težave, anomalije," je pojasnil. Po njegovih besedah se je vladna stran zavezala, da bo sindikalne pripombe in predloge proučila, poroča STA.
Na vprašanje, ali je sam zadovoljen s tem, kako so v praksi vodstva dodeljevala dodatke, pa je odgovoril, da posploševanje ni v njegovi naravi in da so bili tudi danes navedeni nekateri primeri, ko je bil menedžment pri tem zelo uspešen.
Sindikati imajo precej pripomb
Kot je bilo mogoče razbrati tudi iz izjav ob koncu današnjega srečanja, imajo sicer na sindikalni strani kar precej pripomb. Vodja konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj je menil, da se je "pokazala vsa paleta konfuzije, neenakosti, nepravičnosti", navaja STA.
Po njegovih besedah pa so tudi na vladni strani ugotovili, da je treba zadevo urediti, sicer se bo zgodilo, "kot je rekla ena od kolegic s področja zdravstva, podobno kot v Franciji, ko so zdravstveni delavci prišli na cesto".
Vodja pogajalske skupine dela sindikatov Jakob Počivavšek je pojasnil, da so se dogovorili, da bo vladna pogajalska skupina oziroma ministrstvo za javno upravo pridobilo tudi nekatera pojasnila posameznih resorjev, kjer se pojavljajo težave pri izplačevanju dodatkov. "Dogovorili smo se, da bo tam, kjer se pojavljajo konkretne ali pa precej očitne kršitve, aktiven tudi inšpektorat za javni sektor," je dodal Počivavšek.
Policisti, podobno kot šolniki, v sklepu sploh niso omenjeni
Sicer pa je po poročanju STA navedel tudi njihovo kritiko, ker vlada v sklepu o določitvi sredstev za izplačilo dodatka po interventnem zakonu za maj ni vključila vsega javnega sektorja, ampak zgolj zdravstvo in socialo. Pozvali so, da se sklep popravi. Kot je navedel Štrukelj, policisti, podobno kot šolniki, v sklepu sploh niso omenjeni, čeprav so na primer policisti tudi v maju še vedno bili na italijanski meji, kjer je bila ogroženost še vedno velika, zaposleni v šolah in vrtcih pa so se v maju vrnili v šole in vrtce.
Koritnik je poudaril, da za vse obdobje epidemije, torej tudi maj, zaposlenim v javnem sektorju pripada dodatek po kolektivni pogodbi za javni sektor. Ob tem dodatku pa so uvedli še dodatek po interventnem zakonu zaradi povečane obremenitve oziroma dodatne ogroženosti in "vlada je ocenila, da je bila v maju intenzivnost te ogroženosti ali obremenjenost nižja kot v preteklih mesecih".
Sindikalisti ogorčeni nad zamudami izplačil dodatkov
Za sindikate je tudi nesprejemljivo, da so pri izplačevanju dodatkov velike zamude. Po Počivavškovih navedbah jim je minister zagotovil, da bodo poskušali zagotoviti ta sredstva čim prej, da se ne bodo uresničile napovedi nekaterih direktorjev javnih zavodov, da se bodo poračuni izvajali še septembra.
Sindikati so po Štrukljevih besedah kot problematično navedli tudi, da so tisti, ki so prisiljeni ostati doma, ker morajo v karanteno, "kaznovani" s tem, da dobijo 50 odstotkov plače. "Vsekakor moje osebno razumevanje imajo," je dejal minister in napovedal proučitev možnosti za ureditev tega stanja.
Predlagajo višji regres
Kakšne odločitve danes še ni bilo niti o regresu, pri čemer sindikati predlagajo višje izplačilo od zakonsko določenega minimuma v višini minimalne plače (940,58 evra). Po Koritnikovih besedah so jim sindikati že pred dnevi posredovali dva predloga, enega za 1.050 evrov in drugega za 1.100 evrov za vse javne uslužbence. Danes je želel slišati še njihove argumente, na podlagi tega pa bo pridobil stališče vlade.
Je pa minister poudaril, da se je minimalna plača lani povišala, regres je bil razbremenjen, poleg tega so vsi državljani prejeli turistični bon v vrednosti 200 ali 50 evrov za letni dopust, še piše STA.