Sreda, 3. 4. 2024, 21.42
7 mesecev
V novem prevodu svetega pisma velika sprememba v molitvi očenaš
"Ne vpelji nas v preizkušnjo" in nič več "ne vpelji nas v skušnjavo" se glasi molitev očenaš v novem prevodu Svetega pisma, ki ga je sredi marca predstavil SAZU in je nastal pod okriljem Slovenske škofovske konference. Slovenski škofje so se sicer zaradi več različnih razlogov odločili, da spremembe pri svetih mašah ne bodo upoštevali.
Na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti (SAZU) so v sredini meseca marca slovesno predstavili nov celotni prevod Svetega pisma, ki je več let nastajal pod okriljem Slovenske škofovske konference. Po besedah glavnega urednika Jožeta Krašovca je nastal uradni prevod ali literarni prevod iz izvirnih jezikov, ki ne ukinja prejšnjega ekumenskega prevoda, temveč ga dopolnjuje.
Uvode, opombe, reference in dodatke so prevzeli iz francoske Jeruzalemske izdaje, ki velja za najvplivnejši katoliški prevod Svetega pisma po drugi svetovni vojni in so ga prevedli ter priredili tudi v jezike, kot so angleščina, nemščina, italijanščina, španščina in hrvaščina.
"Ne vpelji nas v preizkušnjo"
Marsikomu, ki je prevod že videl, je v oko padla sprememba v molitvi očenaš. V njej je namreč namesto "ne vpelji nas v skušnjavo" zapisano "ne vpelji nas v preizkušnjo".
Oče naš, ki si v nebesih, posvečeno bodi tvoje ime, pridi k nam tvoje kraljestvo, zgodi se tvoja volja kakor v nebesih tako na zemlji. Daj nam danes naš vsakdanji kruh in odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom, in ne vpelji nas v preizkušnjo, temveč reši nas hudega. Amen.
Na Slovenski škofovski konferenci so nam potrdili, da so prevod res spremenili, za to pa so se odločili, ker je, kot je pojasnil njihov tiskovni predstavnik Gabriel Kavčič, beseda "skušnjava" v slovenščini precej izgubila svoj prvotni pomen "preizkušnje" in dobila novo konotacijo.
Kavčič poudari, da "ne vpelji nas v skušnjavo" ne pomeni, da nas Bog vodi v skušnjavo, kot smo morebiti razumeli, temveč pomeni, da nas "skuša" oziroma "preizkuša". "Gre torej za to, da je treba trenutni prevod pravilno razumeti, ne pa nujno popravljati," doda.
To ne pomeni, da bomo odslej očenaš molili drugače
Obenem so na Slovenski škofovski konferenci pojasnili, da gre pri besedilih molitev, posebej tistih, ki se uporabljajo pri sveti maši, in besedilih Svetega pisma, za dve tesno povezani, a vseeno nekoliko različni stvari.
Prav zato so se slovenski škofje odločili, da te spremembe ne bodo uporabljali pri svetih mašah. Kot pove Kavčič, so se za to odločili, ker je treba upoštevati različne argumente in "ne samo nove jeruzalemske" izdaje Svetega pisma.
Novi prevod Svetega pisma
Najprej je, kot že omenjeno, treba pravilno razumeti prevod, ki že zdaj pomeni preizkušnjo. Poleg tega bi sprememba pomenila težavo za vernike, saj bi se morali učiti novega besedila, in to v primeru ene najbolj globoko zasidranih molitev, pri čemer bi bilo še težje za tiste, ki niso redno v stiku z molitvijo v cerkvi in poznajo le osnovne molitve.
Slovenci pri maši radi pojemo
Upoštevati je treba tudi glasbeni vidik, saj Slovenci zelo radi pojemo bogoslužna besedila, kar pomeni, da bi bilo treba popravljati tudi mnoge notne zapise, nenazadnje pa se za spremembo niso odločili tudi zaradi ekumenskega vidika, saj bi se bilo ob spremembi treba poenotiti tudi s protestantskimi cerkvami, je še pojasnil Kavčič.
Sicer pa je, kot je še navedel, tudi v Svetem pismu najti različne zapise molitve očenaš, pa tudi škofje se lahko še vedno odločijo in prevod spremenijo kadarkoli.