Včasih si bolnega otroka kar izmislijo

Zadnji primer javnega zbiranja denarja za zdravljenje v tujini je dobrodelna akcija za zdravljenje hudo bolne vrhunske šahistke Vesne Rožič v Nemčiji. Čeprav je nesporno, da je Vesna Rožič res hudo bolna, na Zavodu za zdravstveno zavarovanje pravijo, da se tudi Vesnina družina, preden se je s prošnjo za pomoč obrnila na javnost, ni obrnila na Zavod ZZZS.

Prav tako kot se na ZZZS ne obrne nihče od tistih, ki denar za zdravljenje bolnih zbirajo od vrat do vrat oziroma prek javnih prošenj in pisem. "Če bi se, bi gotovo vsaj preučili možnosti, ali so upravičeni do kritja stroškov za zdravljenje v tujini," je povedal Damjan Kos, svetovalec za odnose z javnostmi pri ZZZS.

O kritju stroškov odločajo zdravniki Na ZZZS prejmejo približno 1000 prošenj za plačilo zdravljenja v tujini, približno 800 jih vsako leto odobrijo. "O tem, ali bomo krili stroške zdravljenja v tujini, na podlagi mnenja zdravniškega konzilija, druge zdravstvene dokumentacije in včasih tudi pregleda bolnika odloči zdravnik ZZZS. Če ta presodi, da je zdravljenje v tujini upravičeno, plačilo zdravljenja odobrimo. Vendar le govorimo o konvencionalni oziroma uradni medicini, kritje stroškov ne pride v poštev, kadar se prosilci odločajo za alternativne metode zdravljenja."

Zdravljenje v tujini ZZZS praviloma plača takrat, ko so v Sloveniji izčrpane možnosti, z zdravljenjem oziroma pregledom v drugi državi pa je utemeljeno pričakovati ozdravitev ali izboljšanje zdravstvenega stanja oziroma preprečiti nadaljnje slabšanje in v primeru predolgih čakalnih dob.

Kadar na ZZZS v medijih zasledijo pismo obolelega oziroma domnevno obolelega, ki zbira denar za zdravljenje v tujini, najprej preverijo, ali se je prosilec obrnil k njim po pomoč. "Če ugotovimo, da se to ni zgodilo, na to opozorimo pobudnika dobrodelne akcije. Ne želimo namreč, da se v javnosti ustvarja vtis, da zavod za zdravstveno zavarovanje noče kriti stroškov zdravljenja v primerih, ko se s prošnjo na nas ni nihče niti obrnil, preprečiti pa želimo tudi goljufije. In teh ni malo."

Včasih si otroka kar izmislijo Razlogi, da se ljudje po pomoč raje obračajo k dobrim ljudem kot na ZZZS, so različni. V enem od nedavnih primerov, ko so ljudje zbirali za zdravljenje deklice, obolele za rakom, se je ugotovilo, da je bila ta ustreznega zdravljenja deležna že v Sloveniji in da so starši v resnici potrebovali denar za plačilo položnic. "Včasih so razlogi v revščini, želji po plačilu dolgov. Drugič se starši sprejo z zdravniki oziroma niso zadovoljni z njihovim delom, zato si želijo v tujino. Zgodi se tudi, da bi morali predolgo čakati na izbranega zdravnika, k drugemu pa ne želijo. Včasih pa si bolezen – ali otroka, ki v nekaterih primerih sploh ni obstajal –, preprosto izmislijo."

"Bolan otrok najbolj odpre denarnico" "V zadnjem času opažamo precej zlorab s strani posameznikov. Začelo se je iz angleščine prevedenimi pismi, v katerih so zlorabili imena zdravnikov. Ko gre za otroka, se pozneje včasih ugotovi, da ta sploh ni bolan – ali pa, kar je še huje, je bolan, a mu v Sloveniji nudijo ustrezno zdravljenje in starši v resnici zbirajo denar za druge namene," pravi Klemen Ganziti z ZZZS.

Ko se mudi, na ZZZS vlogo (če je ta pravilno izpolnjena) rešijo v nekaj dneh, nikoli pa po besedah Klemena Ganzitija reševanje vloge ne traja več kot dva meseca. Zato se mu zdi toliko bolj sporno, da "zbiralci pomoči" najpogosteje trkajo na dobrosrčnost ljudi z "izrabo" bolnih ali domnevno bolnih otrok.

"Ko slišimo za hudo bolnega otroka, ki potrebuje pomoč, se nam vsem milo stori. Večina nas ima tudi samih otroke in takoj prispevamo. Tisti, ki – zdrave ali zares bolne – otroke uporabljajo, da bi zaslužili nekaj denarja na račun sočutja in dobrosrčnosti, dobro vedo: "Ob otrocih se najbolj odpirajo denarnice. Največ denarja se dobi na otroka, obolelega za rakom."