V UKC Ljubljana zadovoljni s predlogom ukrepov za krajšanje čakalnih vrst

Po Jugovem mnenju je interventni zakon razkril, da v zdravstvenem sistemu primanjkuje virov. "In če imamo omejene vire, je ta zakon pokazal, da plačevanje vseh storitev brez omejitev in brez usmeritev vodi v nagibanje sistema v smer, da se izvajajo predvsem storitve, ki so lažje in bolje plačane, bolj dobičkonosne," je pojasnil.

Ob dejstvu, da je nabor storitev res velik, pa začne sčasoma primanjkovati virov tam, kjer so posegi res nujni in prinašajo veliko zdravja, niso pa nujno dobičkonosni, je poudaril. "Zato bi za Univerzitetni klinični center (UKC) Ljubljana to sčasoma lahko pomenilo veliko težavo. Veseli nas, da je vlada težavo prepoznala, in mislim, da se je ustrezno odzvala," je generalni direktor največje slovenske bolnišnice menil ob robu današnje izjave, sicer namenjene postopku javnega naročila sedmih diagnostičnih naprav.

Prepričan je, da bodo zdaj sredstva porabljena bolj nadzorovano in za storitve, ki pripomorejo k več zdravja.

Jug: Bistvena je utemeljenost storitve, ne dolžina čakalne vrste

Na vprašanje o tem, v krajšanje katerih čakalnih vrst bi torej moral biti usmerjen denar, je Jug opozoril, da "ni dolžina čakalne vrste tista, ki mora pomeniti kritično točko, temveč utemeljenost storitve". "Torej dolžina čakalne vrste ni tako pomembna, temveč to, na kaj čakate. Ne moremo primerjati raka prostate z ukrivljanjem palca na nogi, kar zadnje čase radi počnemo," je ponazoril.

V UKC Ljubljana so se sicer odločili, da bodo pri tem zavzeli proaktivno držo. Vršilec dolžnosti strokovnega direktorja UKC Ljubljana Gregor Norčič je tako predstojnike oddelkov že pozval, da vsak s svojega strokovnega področja ocenijo, katere vrste bi bilo najbolj smiselno skrajševati in bi jih bilo tudi mogoče skrajševati. "Njihov odziv pričakujemo v kratkem," je pojasnil.

Preverili bodo, katere storitve bi prebivalcem prinesle največ zdravja

Potem pa bodo sile poskušali usmeriti v tiste čakalne vrste, ki bi jih lahko še dodatno skrajšali, oziroma v tiste storitve, za katere bodo presodili, da bi prebivalcem prinesle največ zdravja, je dejal Norčič. Priznal je, da pravzaprav delajo vzporedno s sprejemanjem sprememb zakona. "Tako da se trudimo, da na naši strani ne bo kakega časovnega zamika in da ne bomo izgubljali časa s tem, da čakamo, kaj se bo v resnici uredilo," je dejal.

V Osnovnem zdravstvu Gorenjske pa menijo, da je nujno, da so v vseh dejavnostih plačane vse opravljene storitve, ne glede na to, ali so bile opravljene po načrtu ali zunaj tega.

Kot so pojasnili, sicer njihova trenutna kadrovska zasedba omogoča toliko opravljenih zdravstvenih storitev, kot je tudi dogovorjeno z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). "Dejstvo pa je, da že zdaj zaposleni delajo nad priznanim programom," so dodali.

Sprememba 15. člena zakona

Vlada je v petek na dopisni seji določila besedilo predloga novele zakona o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema. S predlogom spreminja 15. člen zakona, ki še vedno omogoča plačilo zdravstvenih storitev po realizaciji, vendar le za izbrane zdravstvene storitve, so sporočili po seji vlade.

Omenjene storitve bo na podlagi podatkov Nacionalnega inštituta za javno zdravje na predlog nabora zdravstvenih storitev, ki ga bo pripravil Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, določila vlada.

Predlog novele izrecno določa, da zavod za zdravstveno zavarovanje predlagani nabor izbranih vrst zdravstvenih storitev posreduje ministru za zdravje. Ta lahko pridobi tudi mnenje zdravstvenega sveta. Ukrep se skladno s predlogom usmerja k natanko določenim zdravstvenim storitvam, kjer so čakalne dobe najdaljše, so sporočili.

Novice Afera preskakovanja čakalnih vrst: Vpleteni se lahko vrne v službo v UKC #video