Petek,
26. 1. 2024,
10.42

Osveženo pred

11 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0,55

Natisni članek

Natisni članek

razstava spomin holokavst Auschwitz Jugoslavija Urška Klakočar Zupančič

Petek, 26. 1. 2024, 10.42

11 mesecev

Urška Klakočar Zupančič: Samo to lahko vodi v demokratično družbo

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0,55
Urška Klakočar Zupančič | "Umreti zgolj zato, ker si drugačen? Nedopustno in moralno etično zavržno," je poudarila prva ženska na čelu DZ. | Foto STA

"Umreti zgolj zato, ker si drugačen? Nedopustno in moralno etično zavržno," je poudarila prva ženska na čelu DZ.

Foto: STA

Dolžnost zdajšnjih generacij je, da desetletja po koncu holokavsta preprečimo izgubo spomina na eno najtemnejših plati zgodovine preteklega stoletja, je v današnji poslanici ob sobotnem dnevu spomina na žrtve holokavsta zapisala predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič. Po njeni oceni lahko samo to vodi v demokratično družbo prihodnosti.

Kot je zapisala Klakočar Zupančičeva, namreč v demokratični družbi prihodnosti ne bi smelo več biti priložnosti za nečastna in necivilizirana dejanja. Ob tem je brutalnost in industrijski značaj pobojev v času holokavsta označila za neverjetna, so sporočili iz DZ.

"A čeprav vse civilne družbe kakor tudi politične oblasti pozivajo k pomnjenju teh grozot in vzpostavljanju dialoga, je od druge svetovne vojne do danes človeštvo doživelo nove vojne, nova koncentracijska taborišča, nova izgnanstva in begunstva," je opozorila in ocenila, da je zato še posebej pomembno, da tako posamezniki kot družba zlasti skozi šolski sistem vedno znova opozarjamo na zlo, ki ga prinašata fašistična in nacistična politika ter sorodne ideologije.

"Umreti zgolj zato, ker si drugačen? Nedopustno ter moralno etično zavržno," je poudarila prva ženska na čelu DZ. Po njenih besedah bi moral spomin na holokavst kot glasen opomin za vedno ostati v mislih, srcih in dejanjih vseh, ki spoštujejo dostojanstvo in integriteto, človekove pravice in svoboščine, strpnost, različnost ter mir in življenje.

Šest držav nekdanje Jugoslavije doseglo sporazum o skupni razstavi v Auschwitzu

Šest držav nekdanje Jugoslavije, med njimi tudi Slovenija, se je medtem dogovorilo za ponovno vzpostavitev skupne jugoslovanske razstave v nekdanjem nacističnem taborišču smrti v Auschwitzu na Poljskem. "Izjemno pomembno je, da ohranjamo spomin na vse ubite," je po četrtkovem podpisu sporazuma v Parizu ocenila ministrica za kulturo Asta Vrečko.

"Izredno pomembno je, da ohranjamo spomin na vse ubite, na vso trpljenje Slovencev in Slovenk ter drugih pripadnikov nekdanjih Jugoslovanskih narodov, ki so bili internirani in so doživljali nezamisljive grozote le zaradi svoje narodne pripadnosti ali političnega prepričanja. Dolžni smo pripovedovati njihovo zgodbo v spomin in opomin, da se kaj takega nikoli več ne bi zgodilo," je ministrica zapisala na Facebooku. Kot je dodala, se s podpisom sporazuma zavezujejo k postavitvi in sofinanciranju skupne razstave na avtentičnem kraju spomina, ki pripoveduje številne osebne zgodbe, ostaja del družinskih zgodovin in kolektivnega spomina ter nosi številna pomembna sporočila za današnji čas in prihodnost.

Sporazum o financiranju ponovne vzpostavitve skupne jugoslovanske razstave v bloku 17 Državnega muzeja Auschwitz-Birkenau so v četrtek podpisali na sedežu Unesca v Parizu. Dogovor so po 14 letih pogajanj dosegle Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Črna gora, Severna Makedonija, Srbija ter Slovenija. Kot poroča francoska tiskovna agencija AFP, bo obnova bloka 17 vključevala postavitev skupne stalne razstave o holokavstu v nekdanji Jugoslaviji, kjer so pobili okrog 66 tisoč od 80 tisoč Judov v državi. V Auschwitz so nacisti med drugo svetovno vojno deportirali skoraj 20 tisoč Jugoslovanov. 

"Ta zgodovinski sporazum zapolnjuje praznino, odsotnost spomina na mestu, kjer so se te grozote dogajale," je v izjavi dejala generalna direktorica Unesca Audrey Azoulay. Pogovore o projektu so začeli leta 2010, a so jih upočasnile spremembe v vladi, prekinitve in trenutki napetosti med državami, piše AFP.

"Naše sodelovanje pri obnovi bloka 17 ni le materialna, ampak tudi moralna obveza do tistih, katerih usode so se krojile in določale znotraj teh zidov," je ob podpisu izjavila črnogorska ministrica za kulturo Tamara Vujović. Kot je dodala, si jugoslovanske žrtve taborišč smrti zaslužijo, da se o njih govori, da se nanje ohrani spomin in da se njihove tragične usode nikoli ne pozabijo.

V soboto bo minilo 79 let od osvoboditve Auschwitza, ki ga je zgradila nacistična Nemčija po napadu na Poljsko. V tem največjem koncentracijskem taborišču v mestu Oswiecim je med letoma 1940 in 1945 umrlo milijon evropskih Judov, ob tem pa še okrog 80 tisoč nejudovskih Poljakov, 25 tisoč Romov in 20 tisočč sovjetskih vojakov. Taborišče je 27. januarja 1945 osvobodila Rdeča armada. Od leta 2006 se v skladu z resolucijo Združenih narodov ta dan obeležuje kot svetovni dan spomina na žrtve holokavsta.

Ta teden se je v luči obletnice v EU, ZN in Sloveniji že zvrstila paleta dogodkov ter slovesnosti, ki se bodo nadaljevali tudi konec tedna. Slovenskim žrtvam holokavsta je sicer posvečen tudi 26. april.

Holokavst Irene
Novice Spregovorila preživela žrtev holokavsta: Naredila sem nekaj, kar je Hitler želel preprečiti
Pfizer_2
Novice Profesor cepivo proti covid-19 primerjal s holokavstom: to ga je doletelo
Robert Golob
Novice Premier Golob sklical politični vrh o dolgoročni rabi jedrske energije