Prva svetovna vojna je pravir vseh katastrof sveta v 20. stoletju, je ob obletnici konca prve svetovne vojne dejal predsednik republike Danilo Türk.
V ta namen je pripravil pogovor o projektu Pot miru od Alp do Jadrana v spomin na Soško fronto. Udeleženci so se spomnili premirja, ki je končalo katastrofo, katere posledice občutimo še danes.
"Pri nas o prvi svetovni vojni ne govorimo pogosto"
Po ocenah predsednika Türka pri nas o prvi svetovni vojni ne govorimo pogosto. Kot je pojasnil, ni bilo nikoli dovolj prepričljivo pojasnjeno, zakaj se je prva svetovna vojna zgodila, jasno pa je, da je porušila stari svet in iz tega so prišle "številne nove tegobe sveta". Ravno zato imamo "zelo veliko razlogov, da tudi v 21. stoletju gojimo spomin na prvo svetovno vojno s takšno resnostjo, ki jo ta svetovna katastrofa zasluži".
V Sloveniji imamo za to še poseben razlog, saj je "ena težkih front te vojne" potekala na območju, ki spada tudi pod ozemlje Slovenije. Prav tako imamo po besedah predsednika še določeno moralno odgovornost do Evrope, med drugim za to, da se "ta spomin goji na pravi način in se ga vključi v prizadevanja za integrirano Evropo", ki ne bo doživljala nobenih podobnih katastrof.
"11. novembra 1918 so ljudje praznovali"
Članica upravnega odbora Fundacije Poti miru v Posočju Petra Svoljšak je ob tem povedala, da so današnji dan pred 93 leti mnogi sodobni zgodovinarji označili kot "najveličastnejši dan v zgodovini, saj je ta dan postavil konec t. i. "letom strahote" oz. obdobja med letoma 1914 in 1918, ki ga je bilo treba "še dolgo časa umirjati". Po njenih besedah so 11. novembra 1918 ljudje praznovali, "vojska diplomatov" pa je začela postavljati temelje novega sveta in zagotavljanja stoletnega miru. A po njenem mnenju se lahko še danes vprašamo, ali so bili ti temelji res tako trdni.
Glavni del pogovora posvečen vzpostavitvi Poti miru od Alp do Jadrana
Glavni del pogovora je bil sicer posvečen konkretnim projektom v zvezi z vzpostavitvijo Poti miru od Alp do Jadrana. Ta si prizadeva povezati in predstaviti bojišča nekdanje Soške fronte v Zgornjem Posočju, na Goriškem in Krasu do Devina, ki so sedaj urejena v Pot miru v Zgornjem Posočju, Park miru na Sabotinu, čezmejne Poti miru na Krasu, Tematski park prve svetovne vojne pri Tržiču ter druge institucije in spomenike, povezane s prvo svetovno vojno.
Pot, ki je po besedah Maše Klavora iz Fundacije Poti miru v Posočju dolga približno 230 kilometrov, povezuje tudi naravne in druge kulturno-zgodovinske znamenitosti. Tako postaja frontna črta, ki je včasih ločevala narode avstro-ogrske monarhije in Kraljevine Italije, "priložnost za sodelovanje in skupno prizadevanje za trajni mir med narodi", so po koncu pogovora še sporočili iz urada predsednika republike.
Na pogovoru so sodelovali predstavniki Fundacije Poti miru v Posočju in drugih organizacij, ki sodelujejo pri projektu. Predsednik je pogovor pripravil ob obletnici razglasitve konca prve svetovne vojne, saj je na današnji dan leta 1918 Nemčija podpisala premirje z antanto.
3
