Termini športnih dogodkov so za nas bolj sveti kot koncerti!

Stožice so počasi sprejeli tudi tisti, ki so na začetku projektu odločno nasprotovali. Cena kompleksa (okoli 120 milijonov evrov) še vedno razburja, vse več pa je nezadovoljnih tudi z dejstvom, da je trgovski del še vedno nedokončan. Roman Jakič verjame, da bo v dveh letih odpravljena tudi ta pomanjkljivost. Na novo pa bo treba opredeliti tudi status Hale Tivoli, nekdanjega športno-koncertnega simbola, kjer so se v preteklih desetletjih poleg številnih športnih prvenstev odvrteli tudi mnogi koncerti glasbenih legend. Tudi nepozabni in neponovljivi jazzovski trobentač Luis D. Armstrong – Satchmo je imel prav v na novo odprti Hali Tivoli leta 1965 koncert ob odprtju.

Projekt Stožic še vedno ni povsem končan, nekateri so nad njim nekoliko razočarani, pa vendar so v tem dobrem letu "obratovanja" Stožice vsi vzeli za svoje, čeprav so mu mnogi od začetka nasprotovali …

Nikoli nisem dobil občutka, da je večina oziroma veliko ljudi nasprotovalo Stožicam, res da so se pojavljala številna vprašanja, zlasti pa so se Stožice uporabljale kot poligon za neko politično diskvalifikacijo župana Jankovića. Ta pa je Stožice zapisal kot enega največjih projektov, ki so ga obljubljali že mnogi pred njim. Ljubljana je s Stožicami dobila sodoben stadion in sodobno večnamensko dvorano. Nasprotovanje je bilo "podžgano" s političnimi motivi strank v ljubljanskem mestnem svetu pa tudi na državni ravni … Izkazalo se je, da vse očitano ni zdržalo trezne presoje. Vsi, ki prihajajo v Ljubljano, se čudijo, da smo v Ljubljani za 120 milijonov evrov dobili že omenjeno večnamensko dvorano, stadion, sto tisoč kvadratnih metrov športne površine na strehi trgovskega centra in da pod javno sodi tudi tisoč dvesto oziroma tisoč tristo parkirnih mest. Na Hrvaškem so, recimo, naredili cenovno primerjavo med tovrstnimi športnimi objekti in naš športni kompleks je razvrščen kot najcenejši. Pri tem pa je treba upoštevati, da je kar 80 milijonov evrov plačal za zemljišče, ki je bilo slabo zemljišče. Davkoplačevalce je vse skupaj stalo 39 milijonov evrov.

Pa Stožice preživljajo same sebe?

Jasno! Rezultati iz leta 2010 kažejo, da smo zaslužili več, kot smo načrtovali, da smo lahko pokrivali izgubo na vseh preostalih 79 športnih objektih. Leta 2010 smo imeli v stožiški dvorani 23 dogodkov s skupaj skoraj 198 tisoč obiskovalci. Na stadionu pa je bilo 14 dogodkov s 93 tisoč obiskovalci, skupaj 37 dogodkov z 290 tisoč obiskovalci.

Kaj pa letošnje leto?

Letos je bilo že 89 dogodkov s 630 tisoč obiskovalci. V slabem letu bomo imeli skoraj poldrugi milijon obiskovalcev. Tudi finančni rezultati so za letos ugodni, ocenjujemo, da bo poslovanje pozitivno, najbrž ne okoli 200 tisočakov evrov dobička tako kot lani, ki smo ga vrnili v "obnovo" drugih športnih objektov v Ljubljani, ki prinašajo izgubo, kot na primer kopališče na Kodeljevem … ta pozimi povzroča veliko izgubo, saj samo za ogrevanje "balona" na mesec plačujemo Energetiki 20 tisoč evrov. V zvezi s koncerti, ker mnogi radi Stožice primerjajo z Areno v Zagrebu, pa tole: če smo imeli mi 127 dogodkov v slabem letu in pol, jih je imela Arena 6. Oni res imajo koncerte, nimajo pa nobenega športnega dogodka. Naše povprečje je v resnici sedem tisoč gledalcev na dogodek. Za nas je prvenstveno dogodek športne narave, zato je naš javni zavod tudi ustanovljen. Venomer pa nam naprej mečejo, da v Stožicah ni toliko koncertov in sploh dobrih koncertov. Ampak to je vse povezano z načrtovanjem dogodkov, saj je treba vedeti, da v dvorani gostujejo kar tri športne ekipe, na štadionu pa ena … jaz ne vem, ali bodo čez dve leti košarkarji Olimpije na finalu četverice, pa bomo morali imeti rezervirano dvorano ali ne … Ne vem niti, ali bodo odbojkarji ali Krimovke med najboljšimi, od tega je odvisno tudi rezerviranje dvoran za koncertne dogodke v Stožicah. Vse to je treba skrbno načrtovati. Vsi ti termini so za nas bolj sveti kot sami koncerti!

Še vedno ostaja slabost Stožic – trgovski center. Celoten kompleks je še vedno z "napako".

To drži. Tudi v zavodu si želimo in poskušamo po svojih močeh, prav tako si župan Zoran Janković prizadeva, da bi zasebni vlagatelj dobil manjkajočih in potrebnih 15 milijonov evrov, da bi se kompleks zaokrožilo v predvideno celoto. Za nas je to še posebej pomembno, ker na strehi tega centra delamo sto tisoč kvadratnih metrov športnih površin, da bi nastala neka tako imenovana zelena streha, ki bi jo ljudje rekreativno uporabljali …

Kdaj lahko pričakujemo, da bo celoten, zaključen kompleks Stožic zaživel v športno-trgovskem duhu?

Upanje seveda umre zadnje, ampak jaz vseeno upam, da bo kreditni krč popustil v kar najbližji prihodnosti in bi v največ dveh letih končno dobili dokončane Stožice.s

Stožice se torej uveljavljajo, Hala Tivoli, nekdanji dolgoletni ljubljanski športno-koncertni simbol, pa nekako ugaša, vse bolj sameva, izgublja svoj imidž … Se vam ne zdi, da je nujno potrebno redefiniranje namena in statusa?

Najbrž je bilo tako tudi pred 45 leti, ko je zrasla Hala Tivoli in so vsi preostali objekti, kot recimo Kodeljevo, izgubili svoj prvotni namen. S Stožicam oziroma z multifunkcionalnostjo nove sodobne dvorane je Ljubljana in z njo Slovenija dobila velike možnosti. Hala Tivoli še vedno ostaja srce športa v Ljubljani glede na to, da je v središču mesta, pod zelenim Rožnikom … na zunaj jo seveda v zavodu skušamo obnavljati, polepšati …

… ampak potrebuje tudi novo vsebino?

Zagotovo! V načelu smo jo že, ko se je iz Hale v Stožice preselila košarka, ki je diktirala nek ritem v Tivoliju. Zdaj je dvorana prednostno namenjena vsem drsalnim športom, seveda prednjačita hokej in Olimpija, ki v ligi EBEL vsaj 26 tekem odigra v tivolski dvorani. Zato zdaj nimamo več nočnih preureditev iz košarkarske v hokejsko dvorano, to vse zaradi Stožic zdaj odpade. Prav zato je v Tivoliju zdaj tudi manjši koncertni del, ker večnamenska dvorana v Stožicah z manj stroški omogoča hitrejšo in cenejšo prilagoditev potrebam organizatorjev koncertov, za manjše ali večje koncerte … Ne bo treba redefinirati osnovnega programa v Hali Tivoli, to je jasno, da je v ospredju drsalni oziroma hokejski šport, ampak treba bo dokončno definirati, kaj z malo dvorano v Tivoliju. Lahko postane koncertna dvorana ali pa jo prepustimo za rekreacijo. Nekaj bo treba narediti! Seveda pa ne smemo pozabiti tudi velikih dogodkov, košarkarsko evropsko prvenstvo. Obiski predstavnikov mednarodne košarkarske zveze so pokazali, da če ne bi v Sloveniji uspeli z vsemi projekti novih športnih dvoran za EP, potem hala Tivoli kot nadomestna opcija še vedno ostaja. Zato že imamo tudi izhodišča, kaj je treba v Tivoliju popraviti, da bi bilo vse po pravilih mednarodne zveze, izvedljivo.

Stožice, če se vrneva na začetek, bodo tudi letos ustvarile dobiček, kaj pa Hala Tivoli?

Ja, denar se preliva. Javni zavod Šport Ljubljana je enoten zavod, ki upravlja tudi druge športne komplekse oziroma objekte, skupaj 79, to so tudi Kodeljevo, Krim, Žak Ljubljana, Hala Tivoli itd., in nekateri objekti povzročajo dobiček, drugi izgubo. Naš proračun javnega zavoda je sestavljen tako, da 30 odstotkov dobimo od MOL-a, 70 odstotkov pa zaslužimo na trgu, največ z najemninami.