Aleksander Kolednik

Torek,
23. 12. 2014,
11.58

Osveženo pred

8 let, 8 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1

Natisni članek

Natisni članek

plebiscit Tone Jerovšek

Torek, 23. 12. 2014, 11.58

8 let, 8 mesecev

Spomin na plebiscit: Nihče takrat ni pomislil, da bodo tajkuni ukradli državo

Aleksander Kolednik

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1
Dan plebiscita je bil zelo čustven. Takrat ni nihče pomislil, da bodo državo izkoristili za tajkunizacijo podjetij, se današnjega dne pred 24 leti spominja eden od glavnih piscev ustave Tone Jerovšek.

Pred 24 leti smo se Slovenci na plebiscitu z veliko večino odločili, da želimo živeti v samostojni državi. Tako je glasovalo 88,2 odstotka vseh volivcev oziroma 95 odstotkov tistih, ki so se udeležili plebiscita.

Pravnik Tone Jerovšek, eden od glavnih piscev slovenske ustave, pravi, da je bil dan izvedbe plebiscita zelo čustven in da je bilo čutiti veliko željo po uspešni izvedbi glasovanja o samostojnosti Slovenije, hkrati pa se je po njegovih besedah takrat že nakazovala grožnja jugoslovanske strani, ki se s tem dejanjem Slovencev ni mogla sprijazniti.

Sam sicer kot še pomembnejši dogodek od izvedbe referenduma vidi odločitev članov Demokratične opozicije Slovenije (Demos) o izvedbi plebiscita, sprejeli so jo na sestankih 9. in 10. novembra 1990 v Poljčah.

"Nikomur se ni posvetilo, da bodo državo izkoristili za tajkunizacijo" "Slovenci smo takrat mislili, da bo takoj po osamosvojitvi nekoliko slabše, ker se je veliko govorilo o izgubi jugoslovanskih trgov. Zanimivo je, da te krize ni bilo. Ljudje so takrat mislili, da bo pozneje nastala cvetoča država, nekakšna druga Švica. Takrat se še nikomur ni posvetilo, da bodo nekateri to državo izkoristili za tajkunizacijo podjetij," o pričakovanjih pravi Jerovšek.

Poudarja, da je stara gospodarska elita očitno takrat že razmišljala o tem, da je konec socializma in da mora stopiti v lastništvo delavstva. Komunisti so tako, kot pravi, najprej leta 1945 nacionalizirali premoženje lastnikov in potisnili državo v razvoju vsaj za 15 let nazaj, potem pa je del te komunistične elite privatiziral delavsko premoženje prek raznih mahinacij in transformacij.

"S tem so se ukvarjali zelo intenzivno, posledice pa so danes takšne, kakršne so," je sklenil.