Socialni delavci so premili, minister Klemenčič bi ostreje nadziral obsojence

Probacijska služba naj bi prevzela delo s storilci kaznivih dejanj, ki jim ni treba v zapor. To so v našem sistemu tisti, ki jim sodišče naloži delo v splošno korist ali hišni zapor, in tudi tisti, ki jim določi pogojno kazen ali jim odredi pogojni odpust z varstvenim nadzorstvom (nadzor, v okviru katerega lahko sodišče obsojencu določi tudi različne naloge, na primer odvajanje od alkohola ali obiskovanje posvetovalnice, oz. mu na primer izreče prepoved približevanja).

"Nadzor pogojno obsojenih in tistih, ki so na pogojnem odpustu, je v trenutnem sistemu po mojem mnenju zelo slab oziroma ga praktično ni, zato so tu potrebne spremembe," meni penologinja in novinarka Damijana Žišt. Foto: Bor Slana Statistična siva cona in komunikacijski šumi

Večino dela z zgoraj naštetimi danes opravljajo centri za socialno delo ob pomoči policije, zdravstvenih in drugih organizacij. A veljavni sistem ima veliko težav, je ugotovila medresorska skupina, ki je analizirala trenutno stanje in predlagala organiziranost nove službe.  

Skupina, sestavljena iz predstavnikov pravosodnega, delovnega in notranjega ministrstva, sodišča, tožilstva, uprave za izvrševanje sankcij, pravne fakultete ter njenega inštituta za kriminologijo, je ugotovila, da tako na ministrstvih kot tudi v drugih pristojnih institucijah primanjkuje strokovnega kadra za delo z obsojenci. Težava so tudi razpršene naloge in komunikacijski šumi med izvajalskimi organizacijami.

Tudi statistike na tem področju praktično ni, saj država ne zbira podatkov o izvajanju alternativnih sankcij, kar onemogoča ocenjevanje sistema in razvoj novih rešitev, kot to počnejo v drugih državah, so zapisali v poročilu, ki ga je zdaj objavila vlada. Današnji sistem nadzora nad pogojno obsojenimi in tistimi, ki jim sodišče odobri pogojni odpust, je luknjast. Nadzorniki centrov za socialno delo ne obveščajo, če obsojenec ne izpolnjujejo obveznosti, le redkokdaj ga doletijo novi ukrepi, ugotavlja vladna delovna skupina. Foto: Matej Leskovšek

Premehka roka za problematične kaznjence

"Trenutni nadzor pri hišnem priporu in zaporu, kjer ima osumljenec oziroma obsojenec omejeno gibanje, izvaja policija. Nadzor nad pogojno obsojenimi in tistimi, ki so na pogojnem odpustu, je v trenutnem sistemu po mojem mnenju zelo slab oziroma ga praktično ni, zato so tu potrebne spremembe," meni penologinja in novinarka Damijana Žišt.

To je med drugim ugotovila tudi medresorska delovna skupina, ki je v analizi sistema izpostavila naslednje težave: 

- Občasno dela v splošno korist ni mogoče izvesti v roku oziroma ga sploh ni mogoče izvesti zaradi neodzivnosti obsojenca ali zaradi njegovega statusa (če je brez stalnega bivališča ali tujec).

- Pri nadzoru nad pogojno obsojenimi ali tistimi, ki so pogojno izpuščeni iz zapora, ni tekoče izmenjave informacij. Izvajalske organizacije centrov za socialno delo ne obveščajo redno, če obsojenec ne izpolnjuje navodil. V takih primerih redkokdaj spremenijo ukrep.

- Obsojenci, ki kazen prestajajo v hišnem priporu ali zaporu in imajo omejeno svobodo gibanja, nimajo zagotovljene ustrezne pomoči pri načrtovanju socialnega vključevanja po odpustu, kot to velja na primer za obsojence v zaporu.

Kako bi probacijska služba nadzirala kaznjence, ni znano, "Ena od metod so elektronske zapestnice, ki jih ponekod v tujini poznajo že dolgo. O tej metodi se je tudi pri nas že govorilo, a nikoli ni bilo denarja," pravi Žištova. Foto: Reuters

Nov sistem do konca prihodnjega leta

Medresorska skupina tako predlaga ustanovitev probacijske službe v okviru pravosodnega ministrstva, ki naj bi poenotila prakso, poskrbela za bolj usposobljene kadre, nižjo stopnjo povratništva in večjo humanost pri delu s kaznjenci. Ne nazadnje bi zmanjšala zasedenost zaporov, saj bi služba spodbujala tožilce in sodišča k nadomeščanju krajših zapornih kazni s katero od alternativnih oblik. Na kakšen način bi "vplivali" na pravosodne organe, ki so pri izreku oblike in višine kazni praviloma samostojni, v dokumentu ni opredeljeno.

Služba, ki naj bi začela delovati do konca prihodnjega leta, naj bi na začetku zaposlovala 47 ljudi. Pri tem - predvsem glede na očitke, da v današnjem sistemu ni dovolj strokovnega kadra - v oči bode veliko število podpornih uslužbencev. Od 47 ljudi bo le 26 strokovnih sodelavcev. Služba med drugim predvideva svojega predstavnika za odnose z javnostmi, čeprav ima že ministrstvo samo zaposleno dva piarovca, še enega ima uprava za izvrševanje kazenskih sankcij. 

Po ocenah medresorske skupine bo nova organizacija davkoplačevalce stala približno 1,7 milijona evrov letno. Del denarja bi odvzeli ministrstvu za delo, pod okrilje katerega spadajo centri za socialno delo (okrog 125 tisoč evrov). Z ministrstva Anje Kopač Mrak bi lahko prenesli tudi 12 delovnih mest.

"Vse na enem mestu"

"Načrt se mi zdi izredno dober, Slovenija to službo potrebuje," meni penologinja Žištova. "Dejstvo je, da obsojenci po prihodu iz zapora ali med prestajanjem alternativnih sankcij potrebujejo pomoč, ki je danes ne dobijo. Zdaj se morajo po koncu prestajanja kazni obrniti na vrsto organizacij, da si uredijo stvari, kot je zdravstveno zavarovanje, morda socialno pomoč. Predstavljam si, da bo z ustanovitvijo probacijske službe mogoče vse to urediti na enem mestu," pravi.

Dodaja, da bo pomembno tudi to, kako bo služba izvajala nadzor, česar iz akcijskega načrta še ni mogoče razbrati. "Nekateri obsojenci potrebujejo nadzor. Ena od metod so elektronske zapestnice, ki jih ponekod v tujini poznajo že dolgo. O tej metodi se je tudi pri nas že govorilo, a nikoli ni bilo denarja. Vprašanje nadzora bo zelo pomembno, saj ima zdajšnji sistem kar nekaj lukenj," še pove sogovornica.