SMC: Mlade je treba stimulirati za študij družinske medicine

Kako boste dosegli, da se projekt izgradnje mreže urgentnih centrov po Sloveniji ne bo zavlekel, da se investicija ne bo podražila in da bo posel izveden brez kaznivih korupcijskih dejanj? Gre za t. i. projekt Mreža urgentnih centrov v RS, ki ga deloma financira Evropski sklad za regionalni razvoj. Pogodbe za gradnjo teh urgentnih centrov so večinoma že podpisane, gradbena dela pa se recimo že izvajajo v Celju, Murski Soboti in Brežicah. Prvi urgentni center naj bi bil zgrajen še letos v Splošni bolnišnici Brežice. Cilj je, da slovensko zdravstvo z izgradnjo mreže urgentnih centrov pridobi objekte, v katerih bodo enotni urgentni centri lahko delovali kot samostojna enota v bolnišnici.

Ker so javni razpisi večinoma končani, pogodbe z izvajalci gradbenih del pa že sklenjene, je tako mogoč le še nadzor nad (pravilnim) izvajanjem pogodbenih obveznosti. Ta mora biti strokoven, morebitne kršitve izvajalcev pogodbenih obveznosti pa morajo biti nemudoma ustrezno (pravno) sankcionirane v okviru pogodbenih določil. Tako si bomo predvsem prizadevali za dosledno izpolnjevanje pogodbenih obveznosti z ničelno toleranco do korupcije. Če bi se izkazalo, da je ozadje katere od sklenjenih pogodb koruptivno, so te pogodbe na podlagi protikorupcijske klavzule, ki jo morajo vsebovati vse tovrstne pogodbe, nične, o čemer pa bo presojalo stvarno pristojno sodišče.

Kako boste zagotovili, da bo vsem državljanom zagotovljena pravica do izbranega osebnega zdravnika, ki jim je zdaj zaradi pomanjkanja zdravnikov okrnjena, ter da bolniki v bolnišnicah ne bodo trpeli pomanjkanja drugih medicinskih delavcev? Pomanjkanje izbranih osebnih zdravnikov praviloma ni značilnost urbanih okolij oziroma večjih mest na ozemlju Republike Slovenije. Če že, se pomanjkanje specialistov družinske medicine v mestih zapolnjuje z delom specializantov pod mentorstvom specialistov družinske medicine. Večjo težavo pomanjkanja družinskih zdravnikov in s tem izbranih osebnih zdravnikov pa je mogoče čutiti na ruralnem območju v Republiki Sloveniji, to je na deželi, ki je za zdravnike praviloma zaposlitveno nezanimiva, pri čemer mimo dejstva splošnega pomanjkanja specialistov družinske medicine v Sloveniji ne gre.

Treba je spodbuditi dve stvari: - spodbuditi študij družinske medicine, - spodbuditi plačilo specialistov družinske medicine tam, kjer je pomanjkanje teh zdravnikov, to je na deželi (vse v okviru plačnega sistema, ki velja za javni sektor).

Bolniki ne smejo trpeti pomanjkanja drugih medicinskih delavcev v trenutku, ko se zdravijo v bolnišnicah. Vodstvo bolnišnic mora zato delovni proces celotnega medicinskega osebja prilagoditi tako, da bolnik ne bo prikrajšan za ustrezno zdravstveno obravnavo. Tako je treba poskrbeti za najboljši mogoč izkoristek zdravstvenega osebja, delovnih naprav in prostorov, namenjenih za zdravstveno obravnavo bolnikov (operacijski prostori, MRI ...).

Kako se boste lotili reševanja problematike otroške kardiokirurgije na UKC Ljubljana, kjer edini za to usposobljeni zdravniki odhajajo, notranji spori in nesoglasja pa se rešujejo na plečih staršev in bolnih otrok? Najprej naj se opravi skrben strokovni nadzor nad organizacijo in potekom dela v tem oddelku UKC Ljubljana s strani priznanih tujih strokovnjakov z istega področja zdravstvene dejavnosti. Ker gre za strokovni nadzor na najvišji ravni – terciarju –, menimo, da tak nadzor s strani domačih strokovnjakov ni mogoč. S tem se izognemo vsem morebitnim pritiskom domačih akterjev v zdravstvu, ki bi lahko vplivali na sam potek nadzora in njegove ugotovitve. Nadzor naj še posebej pojasni nesoglasja med kardiokirurgi, kardiologi in pediatri, saj so v tem primeru ta področja zdravstvene dejavnosti soodvisna (otroke se recimo operira na UKC Ljubljana, zdravi pa na pediatrični kliniki).

Sicer pa menimo, da je v Sloveniji treba proučiti možnost, ali razvijati center za otroško srčno kirurgijo glede na statistiko obolelosti otrok na srcu, ki zahtevajo operacijo. Rezultat te raziskave mora dokazati obstoj "kritične mase otrok", ki bo slovenskim kardiokirurgom zagotavljala dovolj primerov, da ostanejo v dobri kondiciji za tovrstne zelo zahtevne operacije. Če pogostnost raziskave tega ne opravičuje, je potem primerneje razmisliti o sklenitvi pogodbe za tovrstne operacije z ustreznimi (priznanimi) kardiocentri za otroke v tujini, najprimerneje v okviru EU. V primeru, da raziskava opraviči razvijanje karidokirurške stroke za otroke v Sloveniji, pa je treba nemudoma začeti usposabljati nove mlade zdravnike specialiste za tovrstne operacije (doma ali v tujini).

Treba pa je poudariti, da je naloga vodstva UKC Ljubljana, da v okviru klinik, ki so v njegovi pristojnosti, zagotavlja ustrezno kadrovsko izpopolnjenost ustreznih zdravnikov specialistov, kakor je tudi dolžnost vodstva UKC Ljubljana, da predvideva morebitno fluktuacijo kadrov, da v primeru odhodov posameznih strokovnjakov to ne vpliva na kakovost zdravstvene obravnave bolnikov. Če so med zaposlenimi nesoglasja, naj jih rešuje vodstvo UKC Ljubljana za zaprtimi vrati, in ne pred kamerami. S tem naj se zaščiti integriteta stroke in hkrati same ustanove, to je UKC Ljubljana.