Sobota, 27. 4. 2013, 9.23
8 let, 7 mesecev
Slovenske ceste v zelo slabem stanju
Program ocene varnosti cest EuroRAP, s katerim so vrednotili stanje cest in jih po zgledu testov avtomobilskega trka označili z od ene do pet zvezdicami, je pokazal, da je polovica od dobrih šest tisoč kilometrov državnih cest v Sloveniji v zelo slabem stanju. Skrb vzbujajoče je, da si je veliko državnega cestnega ožilja zaslužilo samo eno ali dve zvezdici.
V Sloveniji se vzdrževanje in gradnja državnih cest ne financirata iz namenskih sredstev, ampak gredo sredstva iz integriranega proračuna. V Direkciji RS za ceste pravijo, da so se sredstva, namenjena vlaganjem v ceste, v zadnjih petih letih zmanjševala in z rebalansi je bilo direkciji v tem obdobju odvzetih več kot 203 milijone evrov. To se na mreži glavnih in regionalnih cest močno pozna, poudarjajo.
Zadnja dva rebalansa, torej v letih 2011 in 2012, sta po navedbah direkcije posegla v že sklenjene pogodbe, zato je bilo treba spremeniti dinamiko del tako, da je bilo mogoče plačila zagotoviti v prihodnjem proračunskem obdobju. Ob tem v direkciji izpostavljajo še elementarne dogodke, ki povzročajo nove in nove stroške. Stroški sanacije zadnjih poplav in obilnih padavin v letošnji zimi pomenijo obsežnejše poškodbe tako na voziščnih konstrukcijah kot v cestnem telesu.
Za zagotavljanje ustreznega stanja cest bi direkcija prihodnjih 20 let potrebovala med 320 in 350 milijoni evrov letno, kar pa je glede na razmere v državi nerealno pričakovati, se zavedajo v agenciji, kjer so izračunali tudi, da bi za ureditev približno tri tisoč kilometrov cest, ki so v slabem ali zelo slabem stanju, na način, da bi bile primerljive s cestami v EU-ju, v prihodnjih 15 letih potrebovali 200 milijonov evrov letno. Direkcija je zato vse sile usmerila v pridobivanje sredstev iz evropskih virov.
S tem, ko so bila namenska sredstva, zbrana za vlaganje v ceste, povsem preusmerjena na železnice, je bil povzročen triletni izpad prihodka, katerega posledica so danes propadanje in slabšanje lastnosti voziščnih konstrukcij na pretežnem delu ceste v upravljanju direkcije, opozarjajo v tej.
V direkciji ob tem spominjajo, da se je v zadnjih 15 letih državno cestno omrežje zaradi prenosa cest iz pristojnosti občin na državo (razlog za prenos cest v pristojnost države je bila ravno nezmožnost vzdrževanja občinskega cestnega omrežja v obsegu, kot so si ga zamislili ob ustanovitvi občin) povečalo za okoli tisoč kilometrov, sredstva v proračunu pa niso sledila temu povečanju. "To pomeni, da so bile občinske ceste, ki so prešle v pristojnost države oz. jih je morala v upravljanje prevzeti direkcija za ceste, v slabem ali zelo slabem stanju," poudarjajo v direkciji.
V proračunu za letos ima direkcija iz tega naslova predvidenih približno 56,9 milijona evrov sredstev, ki so namenjena investicijskemu vzdrževanju in gradnji državnih cest. Zaradi stanja cestnega omrežja si direkcija prizadeva za pridobitev stalnega namenskega vira iz bencinskega centa, saj je zdaj financiranje neustrezno, kar po njihovem občutijo prav uporabniki državnih cest.