Notranji ministri Unije so Evropsko komisiji pozvali, naj pripravi pravno in praktično podlago za možnost uporabe 26. člena zakonika, ki omogoča do dveletno uvedbo nadzora v schengnu.
Ob tem je ministrica ob robu neformalnega zasedanja v Amsterdamu povedala, da bosta nizozemsko predsedstvo in Evropska komisija preučila skupna merila za sprejem oziroma zavrnitev oseb na meji.
Izpostavila je tudi, da za Berlin merilo prošnje za azil v Avstriji ali Nemčiji ni sprejemljivo, kar je po ministričinih navedbah pričakovano, saj je Nemčija zelo obremenjena.
Erjavec: Slovenija bo ravnala enako kot Avstrija
Zunanji minister Karl Erjavec je povedal, da so seznanjeni z možnostjo, da bi lahko Avstrija v večjem številu začela zavračati migrante na meji. Če bo Avstrija sprejela takšne ukrepe, bo enako ravnala tudi Slovenija, je dejal v izjavi na Brdu pri Kranju, kjer se je udeležil konference ob zagonu strategije EU za alpsko makroregijo.
Kmetom ob meji zaradi žice nadomestila
Ministrica Andreja Katič je na poslansko vprašanje pojasnila, da odločitve o lokacijah centrov za migrante še ni. Minister Dejan Židan pa je napovedal, da bi zaradi žične ograje oškodovani kmetje lahko dobili nadomestilo.
Juncker pozdravil Cerarjev predlog o obvladovanju begunskega toka
Miro Cerar je pretekli teden evropskim kolegom in predsednikom vlad držav na balkanski begunski poti poslal svoj načrt za obvladovanje begunskega toka, v katerem je predlagal, naj se Makedoniji pomaga pri vzpostavljanju nadzora na meji z Grčijo in se prepreči neregularne prehode migrantov.
S tem bi po Cerarjevem prepričanju vzpostavili "drugo linijo zaščite". Kolege voditelje držav članic EU je ob tem pozval k iskanju skupne evropske rešitve za problem begunske in migrantske krize, "a ne le v besedah, temveč tudi v dejanjih".
Predsednik Evropske komisije pohvalil slovenske napore
Na Cerarjeve predloge se je danes odzval predsednik evropske komisije Jean Claude Juncker, ki je načrt za obvladovanje begunskega toka pozdravil. Spomnil je na dogovor z oktobrskega mini vrha Eu in Zahodnega Balkana, da lahko članice zavrnejo vstop državljanu tretje države, če ta ne želi zaprositi za mednarodno zaščito.
Predsednik Evropske komisije je v pismu izpostavil tudi strinjanje držav na zahodnobalkanski migracijski poti, da ne spodbujajo toka beguncev ali migrantov na mejo druge države v regiji.
Cerar poudaril pomen skupne evropske rešitve migrantske krize
Miro Cerar je na današnji seji DZ poudaril pomen skupne evropske rešitve migrantske krize. Po njegovih besedah je migrantska kriza nekaj, kar presega sposobnost Slovenije in vsake posamezne države EU, zato potrebujemo skupno evropsko in tudi širšo rešitev, v katero bi se vključile nekatere neevropske države.
Zagotovil je, da bo Slovenija storila vse, kar bo treba, da bo zaščitila svoje interese in hkrati ravnala v skladu s pravom. Pri tem bo upoštevala razmere in varnostne vidike ter dostojno poskrbela za ljudi, ki bodo prihajali k nam.