Petek, 29. 6. 2018, 19.06
6 let, 4 mesece
Slovensko-ruski umetniško-znanstveni satelit UMBOT::MG
Slovenija bo v vesolje poslala tehnološki znak umrle igralke in zelene črvičke #intervju
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,20
5
Umetnik Dragan Živadinov in namestnica direktorja ZRC SAZU dr. Mimi Urbanc sta se prejšnji teden mudila v Moskvi na ruskem Inštitutu za biomedicinske probleme Ruske akademije znanosti, kjer so potekali še zadnji pogovori in usklajevanja o slovensko-ruskem projektu, v okviru katerega bodo v vesolje izstrelili umetniško-znanstveni satelit UMBOT::MG.
Poudarek je bil na predstavitvi znanstvenega dela, s katerim je bilo treba prepričati ruske raziskovalce. Bilo je uspešno, vesoljski eksperiment je postal slovensko-ruski, pri čemer pa gre za prvi evropski umetniški satelit, ki bo tudi v svojem znanstvenem delu prinesel pomemben mednarodni prispevek. Je pa satelit UMBOT::MG del 50-letne gledališke predstave Noordung:: 1995–2045 postgravitacijskega umetnika Dragana Živadinova, ki se že desetletja zavzema za združevanje umetnosti in znanosti ter kulturalizacijo vesolja
Po načrtih bo UMBOT::MG na Mednarodno vesoljsko postajo poletel leta 2020, na njegovem krovu pa bodo tudi ploski zeleni črvi, ki bodo predmet znanstvene raziskave. Umetniški del satelita, tehnološki znak, ki predstavlja umrlo igralko Mileno Grm, bo ruski kozmonavt med vesoljskim sprehodom spustil v orbito, ko bo na poti proti Zemlji, pa bo ob stiku z atmosfero zgorel. Rezultati znanstvene raziskave pa se bodo vrnili na Zemljo.
Na srečanju na Inštitutu za biomedicinske probleme Ruske akademije znanosti so slovenski del ekipe zastopali pobudnik projekta Dragan Živadinov, Miha Turšič, francoski biolog dr. Xavier Bailly in dr. Mimi Urbanc. V imenu slovenskega veleposlaništva v Rusiji je bila na začetku prisotna tudi Gabi Matkovič, sestavo našteje Mimi Urbanc, s katero smo se pogovarjali o poteku nedavnega srečanja in znanstvenih načrtih vesoljskega eksperimenta.
Dr. Mimi Urbanc, namestnica direktorja ZRC SAZU, ustanove, ki je nosilec znanstvenega dela vesoljskega eksperimenta, imenovanega UMBOT::MG, poudarja, da so sodelovanja med znanostjo in umetnostjo dober način za širitev znanja.
Kako je potekal sestanek na ruskem biomedicinskem inštitutu?
Srečanje je bilo eden izmed sklepnih korakov v dolgoletnih prizadevanjih Dragana Živadinova za izstrelitev umetniškega satelita, ki pa je za to, da je ruska stran videla v tem večji interes, potreboval še znanstveno razsežnost in tako se je vanj vključil ZRC SAZU. Zaradi znanstvenega dela smo se v Moskvi sestali na Inštitutu za biomedicinske probleme pri Ruski akademije znanosti.
Dogovorili smo se o grobi skici oz. poteku celotnega projekta in razjasnili nekatere bistvene stvari. Je pa treba poudariti, da je pri vsem skupaj neprecenljiva vloga Dragana Živadinova, ki se že desetletja trudi na tem področju in je v vesoljskih krogih dobro poznan.
Pri satelitu UMBOT::MG gre zdaj za slovensko-ruski projekt.
Drži. Ruska stran je pogojevala nekomercialnost projekta s tem, da gre za bilateralni projekt Slovenije in Rusije. V predhodna dogovarjanja je bilo vključeno tudi slovensko veleposlaništvo v Moskvi. Pred tem sestankom je potekalo že veliko formalnih in neformalnih pogovorov.
Na slovenski strani je vodja znanstvenega dela projekta francoski raziskovalec, biolog dr. Xavier Bailly z morske biološke postaje v Normandiji Station Biologique de Roscoff.
"V vesolje bodo šli ploski črvi z latinskim imenom Symsagittifera roscoffensis, ki živijo v plitvinah evropskih obal Atlantskega oceana. Ti od tri- do petmilimetrski organizmi so zelene barve zaradi alg, ki živijo pod njihovo povrhnjico. Gre za dinamične in posebne organizme, ki so zaradi svojih značilnosti znanstveno zelo zanimivi."
Za znanstveni del satelita so najprej razmišljali o človeških ribicah, potem pajkih, zdaj pa bodo v vesolje šli zeleni morski črvi.
Še v fazi, ko ZRC SAZU še ni bil vključen v projekt, so razmišljali o različnih organizmih, ki bi poleteli v vesolje, vendar se je kasneje izkazalo, da so ravno ploski črvi zaradi svojih značilnosti znanstveno zelo zanimivi. So izjemno dinamični in posebni organizmi.
V vesolje bodo šli ploski črvi z latinskim imenom Symsagittifera roscoffensis, ki živijo v plitvinah evropskih obal Atlantskega oceana. Ti od tri- do petmilimetrski organizmi so zeleni zaradi alg, ki živijo pod njihovo povrhnjico. Ko se črvi izležejo, še ne živijo v simbiozi z algami, temveč jih morajo pogoltniti, potem pa se te razmnožijo. Alge izvajajo fotosintezo in s tem dajejo hrano črvom.
Kaj je še posebnost ploskih črvov?
Gre za fotosimbiotski organizem, ki je skoraj povsem samozadosten, saj prek fotosinteze alge proizvajajo kisik in hrano ter tako ne potrebujejo zunanjih vnosov. Zaradi tega so črvi zanimivi za vse.
So tudi hermafroditi, čeprav za oploditev potrebujejo partnerja. Za Inštitut za biomedicinske probleme pa so še posebej zanimivi, ker imajo izjemno sposobnost obnove mišic in tkiv, tudi možganskih, kar pa kaže na morebitno uporabno vrednost v medicini.
Predstavitev umetniško-znanstvenega satelita
Kako dolgo traja raziskovanje teh črvov?
Približno 130 let, in sicer so raziskave potekale v njihovem naravnem življenjskem prostoru in laboratoriju. Naslednji korak je raziskovanje, kakšno obliko in funkcije bodo njihove lastnosti dobile v mikrogravitacijskem okolju.
Zdaj bo mogoče spremljati tudi, kako se bodo posebnosti njihovega razmnoževanje, fotosimbioze z zelenimi algami in sposobnosti obnove tkiv izkazale v vesolju.
Če sem prej omenila, da njihova sposobnost obnove tkiv zanima Inštitut za biomedicinske probleme, je za rusko vesoljsko znanost zanimiva proizvodnja kisika. Na dolgi roki, če špekuliramo, bi namesto kisikovih bomb morda lahko na poletih uporabljali ploske črve, ki bi proizvajali kisik za astronavte.
Pomemben v raziskovalni skupini je francoski biolog dr. Xavier Bailly.
Seveda, ploske črve raziskuje že 25 let in prav tako že dolgo razmišlja in išče možnosti, da bi svoje raziskave nadgradil s preučevanjem delovanja teh organizmov v pogojih mikrogravitacije.
Za vse tri deležnike v slovenskem delu ekipe – ZRC SAZU, umetniško skupino Dragana Živadinova in dr. Baillyja – se je vse skupaj odlično odvilo. Umetniški del je potreboval znanstveni vidik, glavni znanstvenik slovenskega dela je potreboval možnost, da se njegov eksperiment izvede v vesolju, ZRC SAZU pa išče nove poti sodelovanja in gradi na odlični znanosti.
"Rezultati (znanstvenega dela satelita, ki nastaja v sodelovanju med Slovenijo in Rusijo, op. a.) bodo v lasti Slovenije in Rusije oz. ruske in slovenske raziskovalne ustanove. Znanost se meri glede na rezultate in njihove učinke. Pričakujemo, da bodo ti zanimivi za širšo mednarodno znanstveno javnost."
Bodo rezultati širše dostopni v obliki znanstvenih člankov?
Rezultati bodo v lasti Slovenije in Rusije oz. ruske in slovenske raziskovalne ustanove. Znanost se meri glede na rezultate in njihove učinke. Pričakujemo, da bodo ti zanimivi za širšo mednarodno znanstveno javnost.
Kdaj pa naj bi bili po načrtih ti dostopni?
Rusi potrebujejo približno dve leti za gradnjo satelita, v tem času moramo sodelujoči s pogodbami urediti medsebojna razmerja in odviti se mora predpriprava vesoljskega eksperimenta, ki poteka v pogojih mikrogravitacije na Zemlji.
Kmalu po izstrelitvi satelita bodo znani tudi že prvi podatki.
"Za vse tri deležnike v slovenskem delu ekipe – ZRC SAZU, umetniško skupino Dragana Živadinova in dr. Baillyja – se je vse skupaj odlično odvilo. Umetniški del je potreboval znanstveni vidik, glavni znanstvenik slovenskega dela je potreboval možnost, da se njegov eksperiment izvede v vesolju, ZRC SAZU pa išče nove poti sodelovanja in gradi na odlični znanosti."
Kako vidite pomen projekta?
Dodanih vrednosti projekta je več.
Prva je nedvomno vidnost ZRC SAZU. Vsaka raziskovalna ustanova si najbolje gradi svoje ime prek odličnih raziskovalcev in njihovih rezultatov. S tega vidika je sodelovanje v takem projektu zelo pomembno.
Drugi pomemben dejavnik je znanstvena vsebina – novi rezultati, ki bodo zagotovo premaknili meje znanja na tem področju.
Tretje pa je sodelovanje med različnimi ustanovami, državami ter znanostjo in umetnostjo. Sodelovanje v vseh omenjenih razsežnosti pa je ena od paradigem sodobnega razvoja znanosti. Še posebej je v zadnjem času velik poudarek na zadnjem in tako nekaterih programi Evropske komisije, med drugih tudi raziskovalni program Obzorje 2020, poudarjajo pomen povezovanja znanosti in umetnosti. Zagotovo je to dober način za premikanje meja vednosti.
Znanost in umetnost delujeta po precej različnih načelih. Znanost temelji na objektivnosti, preverljivosti, natančnosti in sistematičnosti ter se mora znotraj paradigem držati uveljavljenih in predpisanih postopkov in metod, zato je nekako bolj premočrtna in predvidljiva. Na drugi stani je umetnost tista, ki stavi na intuitivnost, subjektivnost in ustvarjalnost. V tovrstnih sodelovanjih se tako lahko združita dva načina razmišljanja in dela ter prinašata nove rezultate.
"Rusi potrebujejo približno dve leti za gradnjo satelita, v tem času moramo sodelujoči s pogodbami urediti medsebojna razmerja in odviti se mora predpriprava vesoljskega eksperimenta, ki poteka v pogojih mikrogravitacije na Zemlji."
Pobuda je v tem primeru prišla od umetnosti, kako sicer spletate transdisciplinarna sodelovanja?
Pobude prihajajo iz različnih smeri, povodi so različni, gonilne sile prav tako in ideje, ki ustvarjajo nove načine sodelovanja, imajo različna izhodišča. Raziskovalne ustanove smo odprte za pobude za najrazličnejša sodelovanje. Še posebej ZRC SAZU, ki je večdisciplinarna in interdisciplinarna ustanova, v kateri se povezujejo raziskovalci in vsebine z različnih področij, zato je sodelovanje del našega modusa operandi.
V zadnjem desetletju povezovanja z različnimi deležniki tako rekoč zahtevajo že financerji oz. nekateri evropski programi. Zdaj ni več ključno interdisciplinarno in multidisciplinarno sodelovanje, temveč transdisciplinarno. To pomeni, da ne vključuješ deležnikov z drugih področij samo zato, da jim predstaviš rezultate, temveč da so ti že del raziskave od njene zasnove do izvedbe. Pa naj bodo to ustanove s področje kulture, nevladne ali turistične organizacije, če projekt to zahteva.
Sodelovanje v različnih razsežnostih – med ustanovami, državami, znanostjo in umetnostjo ter drugimi področji – je danes ena od paradigem sodobnega razvoja znanosti. Pomembna je transdisciplinarnost, kar pomeni vključitev različnih deležnikov v celoten proces raziskave, od njene zasnove do izvedbe.
Umetniško-znanstveni satelit UMBOT::MG je dober primer transnacionalnega projekta.
Nedvomno je to lep primer konstruktivnega sodelovanja, kakršnih bi moralo biti več. Znanost ne more več delovati sama, prav tako težko raziskovalec kot individuum, saj gre za vse bolj skupinsko dejavnost. Humanistika je sicer zaradi svoje narave dela bolj individualizirana, druge raziskave pa so predvsem skupinske.
Je to prvo sodelovanje med ZRC SAZU in Inštitutom za biomedicinske probleme pri Ruski akademije znanosti?
Kolikor vem, je to za nas prvi projekt s tem inštitutom, čeprav ZRC SAZU sodeluje s številnimi ruskimi ustanovami in univerzami, tudi s kar nekaj inštituti, ki so združeni pod okriljem Ruske akademije znanosti. Sem pa prepričana, da bo to odprlo nove poti prihodnjim skupnim raziskavam.
Umetniško-znanstveni satelit, ki ga Dragan Živadinov snuje v sodelovanju z Dunjo Zupančič in Miho Turšičem, se imenuje UMBOT::MG. Ime, kot v enem od svojih zapisov pojasnjuje umetnik, izhaja iz slovanske besede robot.
"V slovarju skupnih besed, ki ga v naši kulturi imenujemo slovar tujk, so bese
Dragan Živadinov, umetnik, ki si že desetletja prizadeva za kulturalizacijo vesolja in za povezovanje umetnosti ter znanosti.
de večinoma latinsko-germanskega izvora. Slovani imamo v tej nadvse pomembni knjigi majhno število besed. Ena najpomembnejših med njimi in istočasno največkrat uporabljena slovanska beseda je ROBOT. Ta izhaja iz slovanske besede rabotnik oziroma delavec. Točno tako nas vidijo zahodne kulture. Ni treba iti daleč, samo pomislite na romansko poigravanje z besedami v Trstu: Slavi- Ščavi! Se pravi: Slovani - sužnji! V besedo UMBOT projiciramo emancipacijsko transformacijo. Ne več rabotnik, temveč umbotnik," je na spletu objavljen zapis Živadinova.
MG pa je kratice za igralko Mileno Grm, ki je prva leta 2011 zaradi smrti zapustila proces petdesetletne gledališke predstave NOORDUNG:: 1995-2045. Izbrala je obliko umetniškega satelita, ki bi jo po smrti zastopal, ta pa bo zdaj poletel v vesolje.
5