Torek, 21. 1. 2014, 13.40
8 let, 7 mesecev
Slovenci gremo k zdravniku vsaj enkrat na leto: zaradi bolezni, po recept ali bolniško. (video)
"V splošnem ugotavljamo, da zdravstvo v javnosti uživa dober ugled in zaupanje," izpostavlja direktor združenja zdravstvenih zavodov Metod Mezek, ki je tudi naročnik raziskave.
Stanislav Pušnik iz združenja potrjuje, da je administracije res veliko, trenutno pa rešitev oziroma razbremenitev zdravnikov vidi predvsem v spremembah pri receptih kroničnih bolnikov.
Zaupanje sicer anketiranci povezujejo z aktualnim dogajanjem na področju zdravstva, kot so korupcijske afere in odstop oziroma iskanje ministra. Slabo delo zdravnika kot vir nezadovoljstva navaja slaba četrtina nezadovoljnih anketirancev.
Zaupanje v zdravstvo je ocenjeno z oceno 3,54, pri čemer zdravstvu ne zaupa ali sploh ne zaupa dobra desetina anketirancev, zaupa ali povsem zaupa pa dobrih 53 odstotkov anketirancev.
Na odnos med zdravnikom in pacientom sicer v največji meri vpliva dobra komunikacija, sledijo pa korekten odnos, prijaznost, strokovnost, potrpežljivost, medsebojno spoštovanje, zaupanje in čas, ki ga zdravnik nameni pacientu.
Storitve laboratorija ali zdravnika specialista sicer pogosto plačajo anketiranci, ki imajo izbranega zasebnega zdravnika s koncesijo (dobrih 14 odstotkov), kot pa anketiranci, ki imajo izbranega osebnega zdravnika v zdravstvenem domu (dobrih 9 odstotkov).