Petek,
29. 7. 2011,
16.08

Osveženo pred

4 leta, 1 mesec

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1

Natisni članek

Natisni članek

zakon posledice

Petek, 29. 7. 2011, 16.08

4 leta, 1 mesec

Skupnost občin svari pred posledicami novele interventnega zakona

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1
Skupnost občin Slovenije opozarja, da predlog dopolnitev zakona o interventnih ukrepih z njimi ni bil usklajen, saj ga od vlade niso prejeli niti v obravnavo.

Na premiera Boruta Pahorja, predsednika DZ Pavla Gantarja ter poslance so zato že naslovili protest. Opozarjajo tudi na "stranske učinke", ki jih lahko tak neusklajen zakon prinese v prakso.

"Država je ukrepe začela izvajati enostransko"

Skupnost občin Slovenije (SOS) v sporočilu za javnost poudarja, da ne drži navedba, da je predlog dopolnitev zakona o interventnih ukrepih usklajen z združenji občin, kar vlada navaja v obrazložitvi.

Kot so zapisali, se zavedajo nujnosti posameznih varčevalnih ukrepov, ki jih je potrebno sprejeti na ravni države, vendar je zanje nesprejemljivo, "da je država tovrstne ukrepe pričela izvajati enostransko, brez vsakršnega dialoga z izvajalci zakonov".

V okviru občinskih uprav ne bo možnih dodatnih zaposlitev?

Posebej izpostavljajo predlagani 9.a člen, ki prepoveduje vsakršno zaposlovanje v celotnem javnem sektorju, torej tudi v okviru občin. "Ob tem ni znano, kdo sploh izda soglasje za morebitno zaposlitev v okviru občinske uprave (!), saj je glede na absolutno prepoved zaposlovanja v celotnem javnem sektorju, katerega del so tudi lokalne skupnosti, razumeti, da v okviru občinskih uprav sploh ne bo možnih dodatnih zaposlitev," so zapisali.

Težave na področju vzgoje in izobraževanja Kot navajajo, lahko prepoved zaposlovanja pomeni zelo velike težave na področju vzgoje in izobraževanja. Mnoge občine zaradi večjega vpisa otrok odpirajo nove oddelke vrtcev, po interventnem zakonu pa ne bi smeli zaposliti niti vzgojiteljev in ostalega osebja, ki bi ga bilo potrebno zaposliti zaradi povečanega števila otrok.

Ob tem dodajajo, da bodo prepoved zaposlovanja zelo težko obrazložili staršem, vrtcem, pa tudi občinam, kjer so sklepi, da se odprejo novi oddelki, že v fazi realizacije in so starši že prejeli obvestila, da bo njihov otrok 1. septembra lahko začel obiskovati vrtec.

Ob večjem številu otrok pa so nove zaposlitve nujne tudi zaradi predpisanih normativov, saj vrtcu sledijo kazni v primeru, da nima zaposlenih dovolj ljudi. Ob tem občine opozarjajo, da se vsa leta uveljavljajo vedno ugodnejši normativi - nižje število vključenih otrok v posameznem oddelku in posledično višanje števila zaposlenih.

"Ministrstvo ni imelo posluha" Ob uveljavitvi brezplačnega drugega otroka v vrtcu in ob trenutni povečani rodnosti, kar posledično pomeni večje povpraševanje po vrtcih, so, kot navajajo v SOS, skušali prepričati resorno ministrstvo o potrebi po zvišanju dovoljenega števila vključenih otrok v posameznem oddelku ali pa vsaj odpravi normativov za heterogene oddelke.

"Ta rešitev bi pomenila pomemben vpliv že v posamezni občini, saj bi pri istem številu oddelkov in istem številu zaposlenih lahko bilo vpisanih bistveno več otrok. Vendar ministrstvo takrat ni imelo posluha," med drugim navajajo v skupnosti občin.

Bodo občine primorane vrniti evropska sredstva?

V SOS tudi opozarjajo, da je izjemno veliko občin pridobilo sofinancerske deleže od Evropske unije. Ob prijavah na razpise za nepovratna evropska sredstva so se zavezale k uresničevanju določenih ciljev, med drugim k novim zaposlitvam, ki gredo z roko v roki z novimi pridobitvami, kot so mladinski centri, športno-rekreacijski in turistični parki, kulturni centri, mladinski hoteli in podobno.

Če bodo te občinam z zakonom onemogočene, pa bo to pomenilo nedoseganje oziroma nerealizacijo predvidenih ciljev ter posledično vračanje evropskih sredstev, opozarjajo v skupnosti občin.

Sicer pa so, glede na to, da predlog vsebuje določbe, s katerimi se posega v položaj in pravice lokalnih skupnosti, predlagali, da predsednik DZ pozove pristojne organe lokalnih skupnosti, da v določenem roku podajo svoje mnenje.