Petek, 20. 11. 2020, 10.33
4 leta
Sindikalne centrale ostro proti zamrznitvi minimalne plače
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,19
2
Sindikalne centrale so na DZ naslovile poziv, v katerem ostro nasprotujejo kakršnikoli ideji o zamrznitvi minimalne plače. Kot poudarjajo, bo z januarjem 2021 minimalna plača prvič določena v višini, ki za 20 odstotkov presega minimalne življenjske stroške in posledično omogoča dostojnejše življenje. V primeru zamrznitve napovedujejo referendum.
Kot so poudarili v reprezentativnih sindikalnih centralah, članicah Ekonomsko-socialnega sveta, bo višina minimalne plače s predvidenim zvišanjem v celoti sledila smernicam EU na področju minimalne plače, katerih osnovni namen je preprečevati revščino med zaposlenimi in zagotavljati pogoje za dostojno življenje, navaja STA.
"Gre za zadnji korak v procesu, ki smo ga začele reprezentativne sindikalne centrale leta 2015, ko smo s podpisi volivcev v zakonodajni postopek vložile predlog zakona o minimalni plači, s katerim so bili iz minimalne plače izločeni nekateri dodatki za manj ugoden delovni čas. Brez glasu proti ste zakon pred dvema letoma sprejeli prav poslanci, navkljub vsem naporom delodajalcev, da do sprejema ne pride," so po poročanju STA še zapisali v pozivu.
Pobude, da se minimalna plača začasno zamrzne, ki jih je v zadnjem času slišati predvsem od delodajalskih organizacij, po njihovih besedah vključujejo povsem enake argumente, kot so jim v zadnjih nekaj letih priča pri nasprotnikih rasti minimalne plače. "Gre za argumente, po katerih kakršenkoli dvig minimalne plače 'ogroža gospodarstvo, ki potrebuje prehodno obdobje, da bo dosežen preboj, ki bo omogočal dvig minimalne plače', po katerih bi grozila izguba velikega števila delovnih mest, letos pa so prikladen argument tudi epidemija covid-19 in njene posledice," so zapisali, navaja STA.
Sindikati menijo, da je dvig minimalne plače upravičen in potreben
V reprezentativnih sindikalnih centralah menijo, da je dvig minimalne plače na raven najmanj 20 odstotkov nad višino minimalnih življenjskih stroškov upravičen in potreben. Ob tem poudarjajo, da trenutno veljavni podatek o višini minimalnih življenjskih stroškov temelji na izračunu iz leta 2017. "Brez dvoma bi danes izračun minimalnih življenjskih stroškov pokazal, da so se ti od leta 2016 povišali in da bi morala biti minimalna plača pravzaprav še višja," so opozorili.
Cilj Slovenije po njihovih besedah sicer ne more biti poslovni model, ki temelji na nizkih oz. minimalnih plačah, saj ne prispeva k dvigu produktivnosti in s tem dvigu konkurenčnosti iz tega naslova, ne krepi domače potrošnje z dvigom kupne moči, ki lahko delno ublaži posledice manjšega izvoza, ter ne ohranja delovnih mest, zlasti ne kakovostnih in dostojno plačanih.
V sindikalnih centralah poslance tako pozivajo, naj ne vlagajo in ne podpirajo morebitnih dopolnil k zakonom, s katerimi bi minimalno plačo zamrznili. "V primeru vložitve takšnega dopolnila bomo imena predlagateljev in podpornikov dopolnila javno objavili, v primeru sprejema zamrznitve minimalne plače pa zahtevali razpis referenduma o zakonu, ki bi takšno rešitev vseboval," so še napovedali po pisanju STA.
2