PS: Prioriteta je zaposlovanje mladih zdravnikov

Kako boste dosegli, da se projekt izgradnje mreže urgentnih centrov po Sloveniji ne bo zavlekel, da se investicija ne bo podražila in da bo posel izveden brez kaznivih korupcijskih dejanj? Proračun ministrstva za zdravje se predvsem na področju investicij krči iz leta v leto. Pomembnost področja zdravja v Sloveniji ni prepoznana, zato je treba, če želimo vsem prebivalkam in prebivalcem omogočiti večjo dostopnost do zdravstvenih storitev, za infrastrukturne projekte nameniti dovolj finančnih sredstev (vključno s črpanjem evropskega denarja).

Popolnoma nesprejemljivi so odstopi od pogodbenih vrednosti, zato bo v pripravo projektne dokumentacije treba vključiti izključno strokovnjake in od njih zahtevati tudi odgovornost, s čimer bi omejili možnosti za draženje posameznega projekta.

Z doslednim izvajanjem nadzora bi lahko preprečili morebitna koruptivna dejanja. Vsekakor pa je treba na področju zdravstva urediti področje javnih naročil in omogočiti centralizirano naročanje, s čimer bi dosegli tudi nižje cene.

Dejstvo je, da je nekaj projektov MZ treba nujno dokončati. Absolutno prva prioriteta je urgenca v Ljubljani, zato ker rešuje večino urgentnih posegov v Republiki Sloveniji in ni vezana samo na ožje območje Ljubljane.

Vsekakor je potreben nadzor pri vsaki investiciji, od projekta do odprtja novega objekta ali adaptacije obstoječih kapacitet. Nadzor je osnovni faktor, ki vpliva na to, da se vrednosti gradenj in adaptacij v zdravstvu ne bodo zavlačevale oziroma dražile.

Nadzorni ter vodstveni kadri so tisti, ki v sistemu nivojskih odgovornosti skrbijo za zakonitost izvedbe del ter eliminacijo kakršnihkoli koruptivnih dejanj.

Kako boste zagotovili, da bo vsem državljanom zagotovljena pravica do izbranega osebnega zdravnika, ki jim je zdaj zaradi pomanjkanja zdravnikov okrnjena, ter da bolniki v bolnišnicah ne bodo trpeli pomanjkanja drugih medicinskih delavcev? Osnovna težava na področju slovenskega zdravstvenega sistema je vedno večji razkorak med zdravstvenimi potrebami državljanov in razpoložljivimi sredstvi. Kot smo zapisali v Temeljni listini 2020, bomo zagovarjali javni sektor, ki bo vsem državljanom nudil kakovostne in enako dostopne storitve. Storitve, ki jih danes nudi javni sektor, ne bi smele postati tržno blago, saj zdravje ne sme postati instrument dobička. Zato sta zdravje in skrb zanj temeljni vrednoti in pravici, ki neposredno in vitalno zadevata vsakega državljana.

Zato smo med ukrepe v naš program zapisali, da bomo med prioritete uvrstili zaposlovanje mladih zdravnikov v zdravstvu na vseh ravneh z zagotavljanjem ustreznega splošnega dogovora za vsako leto vse do sprejema sistemske ureditve, ki ne bo preprečevala zaposlovanja kadrov tam, kjer so nujno potrebni. Glede na to, da zagovarjamo kontinuirano krepitev preventivne dejavnosti, promocije zdravja v vseh politikah (prehranski, športni, prometni …) in krepitev odgovornosti za lastno zdravje, je zaposlovanje družinskih zdravnikov naša prioriteta.

Pomanjkanje osebnih zdravnikov ni samo značilnost urbanih okolij oziroma večjih mest na ozemlju Republike Slovenije. V Ljubljani oziroma v okviru Mestne občine Ljubljana bi v ZDL potrebovali okoli deset specialistov družinske medicine. To pomanjkanje specialistov družinske medicine zapolnjujemo z delom specializantov pod mentorstvom specialistov družinske medicine.

Kako se boste lotili reševanja problematike otroške kardiokirurgije na UKC Ljubljana, kjer edini za to usposobljeni zdravniki odhajajo, notranji spori in nesoglasja pa se rešujejo na plečih staršev in bolnih otrok? Takoj po eskalaciji težav na področju izvajanja programa otroške srčne kirurgije je poslanka PS mag. Barbara Žgajner na takratno vlado naslovila pisno poslansko vprašanje. Res je, da gre v tem primeru za izvajanje programa določene zdravstvene institucije in da vlada neposredno ne more vplivati na samo izvajanje operacij. Gre pa nedvomno za področje, ki je del prepotrebne reforme na zdravstvenem področju. Vprašala je, na kakšen način bi bilo mogoče omenjeni program ponovno vzpostaviti v obliki, v kakršni je potekal zadnjih nekaj let v UKC Ljubljana, oziroma ga še nadgraditi? Na kakšen način bi bilo mogoče podobne ad hoc ukinitve programov preprečiti, saj izgubljenega strokovnega znanja in zavzetosti posameznih kirurgov ne moremo nadomestiti čez noč. Odgovor pristojnih se je takrat glasil, da bo, citiramo, "UKC izvajal kardiokirurški pediatrični program kakovostno, varno, zakonito in transparentno. O zdravljenju posameznega otroka odloča strokovni konzilij, ki je sestavljen po strokovnih principih. Konzilij vseh strokovnjakov, ki skrbijo za otroke, ki potrebujejo srčno operacijo, bo o vsakem konkretnem primeru sprejel najboljšo rešitev za bolnega otroka. Od mnenja konzilija, ki ga od decembra 2013 vodi prof. dr. Tomislav Klokočovnik, dr. med., bo torej odvisna odločitev, kdo in kje bo otroka operiral. Po informacijah ministrstva za zdravje UKC Ljubljana ni ukinil izvajanje programa, so pa pri izvajanju nastajale ovire, ki jih mora zavod odpraviti. Zaradi omenjenih težav je ministrstvo za zdravje opravilo tudi nadzor in ugotovilo pomanjkljivosti, ki jih zavod odpravlja".

Omenjeno problematiko je obravnaval tudi odbor za zdravstvo (19. 2. 2014). Na predlog PS je odbor sprejel sklep, da smo se seznanili s problematiko zdravljenja otrok s prirojenimi srčnimi napakami, in pričakujemo, da bodo v najkrajšem času uresničeni vsi strokovni cilji za optimalni potek izvajanja tega programa za dobro bolnih otrok. Hkrati bomo pozvali vse inštitucije, ki skrbijo za zdravstveno varstvo otrok, k sprotni in korektni informiranosti staršev.

Zavzeli smo stališče, da gre v tem primeru za strokovno presojo in izvajanje programa, ki je v pristojnosti izvajalca zdravstvene storitve. Hkrati pa je izredno pomembno, na kakšen način politika s svojimi odločitvami vpliva na delovanje celotnega zdravstvenega sistema, kamor so vključeni pacienti in njihovi svojci ter izvajalci zdravstvenih storitev. Omenjena tematika je tako lahko zgolj odraz stanja celotnega zdravstva; ne smejo pa notranja nesoglasja vplivati na samo izvajanje programa in strokovne odločitve.

Vlada prek ministra oziroma ministrstva za zdravje lahko neposredno vpliva na delo in delovanje obeh UKC, tako v Ljubljani kot v Mariboru. Vendar pa mora biti absolutno izpolnjen pogoj strokovnosti, kar pomeni, da mora sama klinika na strokovni ravni reševati problematiko otroške srčne kardiokirurgije. Pri tem je nujno treba opredeliti finančne potrebe na ravni letnih podatkov oziroma ocen. Treba je pripraviti natančen kadrovski plan zaposlovanja oziroma dela tistih, ki so za zadevne operacije tako strokovno kot stroškovno najbolj zanimivi. Seveda gre v prvi vrsti za strokovnost in znanje posameznih kirurgov. Dejstvo pa je, da je treba pripraviti natančno finančno oceno, da bi lahko brez večjih pretresov na pediatrični kliniki oziroma na otroški srčni kardiokirurgiji delo uspešno opravljali. Predsednik stranke popolnoma zaupa dr. Klokočovniku in dr. Kendi, da bosta za otroke našla najboljšo rešitev.