Primož Šterbenc: Muslimanski svet je dejansko periferija, ki ji dominira Zahod

Primož Šterbenc, docent Univerze na Primorskem, je odličen poznavalcev mednarodnih odnosov, zlasti muslimanskega sveta. Deluje kot raziskovalec in publicist, kot doktor sociologije religije pa se med drugim ukvarja tudi z religijsko-političnimi odnosi. Napisal je tudi obsežno študijo o genezi odnosov med suniti in šiiti.

Uporaba vojaške sile v muslimanskem svetu nikoli ni prinesla nič dobrega, nasprotno, radikalizirala je muslimane, je prepričan Primož Šterbenc, docent Univerze na Primorskem.

V intervjuju preberite, v čem se muslimani, živeči v Sloveniji, ki v večini primerov prihajajo iz BiH in Albanije, razlikujejo od muslimanov v Franciji, pa tudi, zakaj je sogovornik prepričan, da je položaj Slovenije bistveno drugačen od položaja Francije.

"Najbolj eksplozivna je kombinacija socialne izključenosti muslimanov, živečih na Zahodu, in agresivne politike zahodnih držav v muslimanskem svetu," o razlogih za napad v Franciji pove Šterbenc. In še: "Muslimani se ob karikaturah preroka Mohameda večinoma jezijo zato, ker menijo, da Zahod zaradi svoje večje moči ni pripravljen upoštevati muslimanske občutljivosti."

Na seji komisije za nadzor obveščevalnih služb so glede varnostnega položaja zaradi dogodkov v Franciji ugotovili, da Slovenija ni ogrožena država, da pa se lahko stvari zapletejo pozneje, ko se bodo bojevniki iz Sirije in Iraka vrnili. Kakšno je vaše stališče? Položaj Slovenije je bistveno drugačen od položaja Francije, Velike Britanije in drugih zahodnih držav. Stopnja ogroženosti je majhna, in sicer zaradi več razlogov. Prvič, Slovenija ne sodeluje v vojaški operaciji proti Islamski državi (IS).

To je bistveni moment, kajti vodstvo IS že več mesecev poziva svoje simpatizerje, naj izvajajo napade na cilje v državah, ki sodelujejo v vojaški akciji v Siriji in Iraku. Francija je med temi, Slovenije ni.

Druga bistvena razlika je, da Slovenija ni nekdanja kolonialna sila, kajti Francija, Velika Britanija in Italija so v 150 letih kolonialnega obdobja v muslimanskem svetu povzročile številna negativna dejanja, procese in institucije. Treba je opozoriti, da je Francija zelo brutalno dušila upore domačinov v svojih kolonijah, na primer v Alžiriji v letih 1832–1847.

Kakšna je razlika med muslimani, živečimi v Sloveniji, in preostalimi? Muslimani v Sloveniji, ki so prišli iz BiH in s Kosova, niso bili nikoli podvrženi kolonialni vladavini tako kot tisti v Franciji in Veliki Britaniji, zato so bistveno manj alergični na vojaške intervencije zahodnih držav v muslimanskem svetu. Poleg tega so muslimani, živeči v Franciji, pripadniki sunitske pravne šole Maliki, muslimani v Sloveniji pa pripadniki sunitske pravne šole Hanafi. Obstajajo namreč štiri sunitske pravne šole: Hanafi, Maliki, Šafi in Hanbali.

Kakšne so razlike med njimi? Za pravno šolo Hanafi je pri interpretaciji in uporabi islamskega prava značilna racionalistična težnja, velika uporaba razuma, neodvisne presoje. Pravna šoli Maliki (muslimani v Franciji, ki so prišli iz Alžirije, Tunizije in Maroka, so malikiti) je po drugi strani zelo tradicionalistična, bolj rigidna, bistveno manj poudarka daje uporabi razuma.

V kolikšni meri te pravne šole oblikujejo življenje muslimanov? Islamsko pravo, ki ga razlagajo pravne šole, bolj ali manj ureja vse vidike življenja muslimanov. Prvi vir je Koran, drugi vir je suna, to je prerokova normativna praksa –upošteva se, kaj je prerok Mohamed naredil, rekel ali tiho odobril. Tretji vir je soglasje skupnosti – idžma, četrti pa neodvisna presoja oziroma uporaba razuma. Pri zadnjem ima pravna šola Hanafi precej manevrskega prostora, saj kot edina pravna šola na primer priznava pravniško preferenco – istihsan. Gre za to, da pravnik, če odločanje po analogiji s Koranom in suno ne prinaša pravične rešitve, sprejme drugačno odločitev.

Pa vendar, za muslimane v Franciji pravijo, da so odrinjeni na rob družbe, da niso dobro integrirani. Za muslimane v Sloveniji tega ne moremo reči. To je res, muslimani v Sloveniji so bolj integrirani, navadno dobro govorijo slovensko. Ne nazadnje ni nepomembno, da so generacije muslimanov v Sloveniji od druge svetovne vojne bistveno pomagale graditi Slovenijo. Tako muslimani morda čutijo, da so vendarle sprejeti v tej družbi.

Čeprav imajo težave, na primer pri gradnji džamije, za to so potrebovali več kot 30 let. To je vsekakor največja težava, povezana z integriranostjo slovenskih muslimanov.

Dogodki v Franciji so v Sloveniji sprožili nekaj protiislamsko naperjenih odzivov, na primer neonacistične zapise na prodajalni kebaba na Viču, grafiti so se pojavili tudi na Jesenicah. Protiislamski diskurz se opira na tri trditve. Prvič, da je islam agresivna in fanatična religija. Drugič, da je islam sovražen do racionalne misli, in tretjič, da degradira ženske. Protiislamski diskurz se je oblikoval na začetku 12. stoletja in je od takrat prisoten povsod v Evropi, tudi v Sloveniji.

V slovenskem prostoru kot nastavek obstaja nekakšen kolektivni zgodovinski spomin, in sicer nekdanji strah pred turškimi vpadi. Muslimani zato po tihem veljajo za k nasilju nagnjeno populacijo, čeprav je imel islam, zgodovinsko gledano, zelo toleranten odnos do kristjanov in Judov oziroma t. i. ljudi knjige.

Če pa govorimo o današnjem morebitnem razraščanju protiislamskega diskurza, potem vidim tri razloge. Prvi je ideološko-politični, v tem smislu ga v zadnjih letih občasno razpihujejo Rimskokatoliška cerkev, desno usmerjene politične stranke in desno usmerjeni mediji. Drugi je delovanje trga.

Ker je diskurz prisoten vsaj v podzavesti Slovencev, se tovrstni medijski izdelki dobro prodajajo. Na koncu velja poudariti, da naraščanje socialne stiske praviloma privede k iskanju "krivcev".

Pred časom smo presenečeno ugotavljali, da na bojišča v Sirijo odhajajo tudi Slovenci, torej ne muslimani v Sloveniji, temveč Slovenci. Zelo zanimiv pojav, čeprav ne dovolj raziskan, da bi kompetentno govorili o razlogih. Sam vidim nastavke v tem, da se socialni položaj vedno bolj zaostruje. V tem smislu je morda za mlade v vsej Evropi precej privlačna močna socialna komponenta islama.

Kaj pa finančni vidik, če so brezposelni? Mislim, da borci, tudi iz Slovenije, niso najbolj motivirani s finančnim vidikom.

Islamska država ima očitno zelo dobro razpredeno mrežo privabljanja, novačenja mladih ljudi. Tako imenovana Islamska država zelo dobro obvlada tehnologijo in tudi simboliko. Ko je na primer vodja Islamske države Abu Bakr Al Bagdadi 30. junija lani v Mosulu razglasil kalifat, je to storil v mošeji, ki jo je v 12. stoletju zgradil Nur ad Din Zangi, ki se je boril priti križarjem in šiitom. Ti simboli so močni.

Rešitev pa niso vojaške intervencije … Danes, ko se sprašujemo, kako se bo Francija odzvala na dogodek, je najmanj zaželeno, da bi ponavljala odgovor ZDA po napadu 11. septembra 2001. Uporaba vojaške sile v muslimanskem svetu nikoli ni prinesla nič dobrega, nasprotno, radikalizirala je muslimane.

Fenomen Islamske države je nastal kot Al Kaida v Iraku, in sicer kot neposredna posledica ameriškega vodenega napada na Irak marca in aprila 2003. Muslimanski svet je predvsem zaradi kolonialnega obdobja alergičen na uporabo sile. V zadnjih desetletjih so se zgodili trije valovi radikalizacije muslimanov in vsi so bili posledica agresivnih vojaških intervencij Zahoda v muslimanskem svetu ali muslimanskega nesoglasja z Izraelom, ki ga muslimani obravnavajo kot podaljšano roko Zahoda.

Tudi teroristični napadi v Evropi so praviloma posledica zahodne agresivne politike v muslimanskem svetu. Marca 2004, ko je bila napadena železniška postaja v Madridu, so napadalci govorili o "napadu na steber križarske moči". Španija je bila namreč v jedru napada na Irak. Ob napadu julija 2005 v Londonu so napadalci navedli, da je Zahod muslimanskemu svetu napovedal vojno.

Tudi vsaj eden od bratov, ki sta izvedla zadnji napad v Parizu, se je hotel boriti v Iraku. Trenutno so največji tvorci radikalizacije zahodni, tudi francoski napadi na Islamsko državo v Iraku in Siriji, ki jih sunitski muslimani, ki jih je v svetu 1,5 milijarde, vedno bolj vidijo kot novo križarsko vojno Zahoda proti muslimanom.

Ali je šlo pri napadu na satirični tednik po vašem mnenju za širšo akcijo ali odločitev treh ljudi? Do 11. septembra 2001 je Al Kaida skušala z gradnjo širših omrežij bolj sistemsko udarjati po zahodnih ciljih. Vendar so ZDA po napadu bistveno okrepile varnostne ukrepe. Ker so sistemski poskusi praviloma zatrti v kali, v zadnjem času udarjajo tako imenovani volkovi samotarji. Posamezniki, ki nimajo kartotek. Ta dva brata sicer nista ravno tipična, imela sta kartoteki …

Kakšno krivdo pri teh napadih nosimo mediji? Ne bi dajal prevelike vloge medijem. Muslimane radikalizirajo dejanja zahodnih vlad, mediji pa o teh dejanjih pač poročajo. Poleg omenjenih vojaških intervencij gre za politiko do Palestine. Zahodne vlade nikoli v zadnjih desetletjih niso skušale resno pritisniti na Izrael, ki krši mednarodno pravo, uničuje možnost nastanka palestinske države in trpinči Palestince. Velika težava so tudi ekonomske politike.

Dominantna neoliberalna ekonomska paradigma nenehno poslabšuje socialni položaj v svetu. Če posameznik nima zadovoljenih osnovnih potreb, se bolj obrača k Bogu. Delovanje trga povzroča negotovost večine ljudi, v takšnih stiskah pa religija omogoča gradnjo stabilne identitete.

Najbolj eksplozivna je kombinacija socialne izključenosti muslimanov, živečih na Zahodu, in agresivne politike zahodnih držav v muslimanskem svetu. Vendar pa se lahko radikalizirajo tudi ekonomsko bolje situirani zahodni muslimani, kar pomeni, da je pomembnejša druga komponenta.

Torej po vašem mnenju niso karikature preroka Mohameda tiste, ki so sprožile napad? Trdno sem prepričan, da se napadi v Franciji niso zgodili zgolj zaradi karikatur preroka Mohameda. Če bi tezo o karikaturah kot razlogu sprejeli, bi potrdili nekoliko spremenjeno različico protiislamskega diskurza.

Pretežen del muslimanov je prepričan, da kljub formalni neodvisnosti muslimanskih držav Zahod še vedno ohranja nadzor nad muslimanskim svetom. K takšnemu prepričanju najbolj prispevajo Palestina in agresivne politike Zahoda. Tudi bolj objektivno je mogoče reči, da je muslimanski svet dejansko periferija, ki ji dominira zahodno jedro. Muslimani se ob karikaturah preroka Mohameda večinoma jezijo zato, ker menijo, da Zahod zaradi svoje večje moči ni pripravljen upoštevati muslimanske občutljivosti.

Po vašem mnenju je pri odnosu med Zahodom in muslimanskim svetom težko zagovarjati popolno svobodo govora. V letih 2001 in 2003 je Zahod napadel Afganistan in Irak. V Somaliji, Jemnu in Pakistanu nenehno delujejo ameriška brezpilotna letala, ki terorizirajo celotna območja in praviloma ubijajo tudi večje število civilistov. Pred kratkim smo bili bolj podrobno obveščeni o strahovitem mučenju muslimanov, ki ga je izvajala ameriška CIA.

Če k Palestini dodamo dejstvo, da so muslimanske populacije zatirane v Palestini, Čečeniji, na Kitajskem, v Indiji in celo v prevladujoče budističnih državah, kot sta Mjanmar in Šrilanka, potem lahko razumemo, da se muslimani počutijo napadene, ponižane, nemočne. V tem kontekstu je objavljanje karikatur, ki smešijo ali demonizirajo preroka Mohameda, milo rečeno, nesrečno.