Ponedeljek, 19. 10. 2026, 13.02
1 month
Premier Janša odgovarjal na poslanska vprašanja
Premier Janez Janša je v DZ pojasnil, da si želi davčne razbremenitve dela, ki je vključena v razvojni zakon.
Premier Janez Janša je v odgovoru na poslansko vprašanje o napovedani šolski reformi dejal, da bi bila ob slabih rezultatih mednarodnih primerjav velika zabloda "tiščati glavo v pesek". Meni, da zanje ni krivo pomanjkanje kadra, da pa reforme ni mogoče izvesti brez sodelovanja učiteljev in stroke, zato je v tej smeri sestavljen tudi svet za reformo. Spregovoril je tudi o referendumu o RTV-prispevku in opozoril, da nismo dobili odločilnega rezultata, ampak je mnenje volivcev glede RTV-prispevka deljeno. Kot veliko vprašanje vidi, za koga je ta rezultat poraz. "Če za koga, je ta rezultat poraz za medijsko hišo," je prepričan Janša.
Janša je na poslansko vprašanje Damijana Bezjaka Zrima (SD) o napovedani reformi šolstva navedel, da je sprememba potrebna. "Pred sabo imamo podatke o kruti realnosti in ta kaže, da znanje, ki ga dobivajo mladi v slovenskem šolskem sistemu, v primerjavi z znanjem v primerljivih državah ali globalnem svetu ni več niti na enaki ravni". Izpostavil je mednarodne raziskave, po katerih smo še pred desetimi leti "Slovenci marsikje izstopali navzgor", zdaj pa zaostajamo.
"Če bi bil ta sistem idealen, potem bi bili ti rezultati pač drugačni. In tiščati glavo v pesek in se delati, da gremo v pravo smer, bi bila velika zabloda in tudi slaba popotnica tistim, od katerih je odvisna naša prihodnost," je poudaril premier.
Zatrdil je, da ti slabi rezultati niso rezultat pomanjkanja kadra v šolstvu, saj bi bili v tem primeru rezultati "še bistveno slabši takrat, ko smo imeli več učencev in manj učiteljev". Kot je navedel, je bilo v šolskem letu 1991/92 v osnovnih šolah 225 tisoč učencev in 16 tisoč učiteljev, razmerje je bilo 14 učencev na učitelja. V letošnjem šolskem letu pa imamo v osnovnih šolah 192 tisoč učencev in 18.754 učiteljev, kar je deset učencev na učitelja, je dejal. Po njegovih besedah torej razlog ni kadrovski problem, ampak so razlog za slabe rezultate "predpisi, normativi in vse tisto, kar se je obesilo na šolski sistem in na učitelje".
Na vprašanje Bezjaka Zrima, kaj si predstavlja pod pojmom ideološko nevtralna šola, glede na to, da so v strokovnem svetu za reformo "v bistvu več ali manj vsi predstavniki v določenih ideologijah, in to bolj po meri trenutne konservativne vlade", je Janša odgovoril, da to vprašanje razume "kot obrambo obstoječega stanja", a da to stanje "ne daje rezultatov, kot jih pač potrebujemo in kot jih mladi zaslužijo".
Janša: Šolske reforme ni možno izvesti brez sodelovanja učiteljev, pedagogov, stroke
Janša je pojasnil, da so v koalicijsko pogodbo zapisali "uveljavitev ideološko nevtralne šole, ki jo zagotavlja 41. člen ustave, ne pa, ki je po meri ene ali pa druge politične opcije". V ustavi pa je navedeno, da je "moralna vzgoja otrok pristojnost in dolžnost staršev, ne šole", je poudaril. Pojasnil je, da bodo torej uveljavili "tisto, kar je ustavni pojem ideološko nevtralne šole", pri čemer je kot cilj, ki ga zasledujejo, navedel "umik ideoloških vsebin iz vrtcev in šol, dvig ugleda učiteljskega poklica, spoštovanje učiteljske avtonomije in vrnitev učiteljske avtoritete".
Ob tem je poudaril, da je jasno, da "šolske reforme ni možno izvesti brez sodelovanja učiteljev, pedagogov, stroke". Tudi omenjeni strokovni svet je po njegovih zagotovilih "sestavljen v tej smeri". "Protestirajo pa tisti, ki niso vključeni, so pa gradili sistem, ki daje slabe rezultate," meni. Kot je dodal, jih razume, da branijo nekaj, kar so gradili, "ni pa to podprto z rezultati". Pri tem je poudaril, da mednarodnih primerjav dosežkov ni delala aktualna ali prejšnja vlada, ampak gre za mednarodne primerjave. "Če hočete Sloveniji in mladi generaciji dobro, potem ne morete nasprotovati popravkom nečesa, kar ne deluje dobro," je poudaril.
Ob tem je priznal, da ni vse slabo, saj ti rezultati predstavljajo povprečje. "So dobri in slabši učenci, so dobre in slabše šole, so slabše in boljše prakse in pač treba je tisto, kar je boljše, vzeti kot merilo za to, da bo čim manj tega, kar je slabše," je dodal.
Bezjak Zrim je namreč v vprašanju med drugim poudaril, da pri napovedani reformi "vsiljujemo sistem od zgoraj navzdol, ko pa vsi vemo, da bi se najprej morali poenotiti od spodaj in dobiti kvalitetne odgovore". Obregnil se je tudi ob sestavo strokovnega sveta za reformo, v katerem po njegovem mnenju nekateri "nimajo dovolj pedagoških kompetenc".
"Če za koga, je ta rezultat poraz za medijsko hišo"
Asta Vrečko (Levica) je Janši zastavila vprašanje glede spoštovanja tako referendumov 11. oktobra kot tistih, ki bodo 6. decembra.
"Na posvetovalnem referendumu glede RTV-prispevka 11. oktobra je približno polovica volivcev podprla eno rešitev, približno polovica pa drugo," je najprej spomnil predsednik vlade. "Nismo dobili nekega odločilnega rezultata, mnenje glede RTV-prispevka je deljeno," je še opozoril.
"Polovica volilnega telesa, ki ga zadeva zanima, misli, da nacionalna televizija, za katero se na leto porabi 160 milijonov evrov, ki ima več zaposlenih, kot ima Slovenska vojska vojakov, ne zasluži financiranja, ki bi bilo obvezno," je povzel rezultat referenduma o RTV-prispevku. Takšen rezultat je bil po njegovih besedah kljub temu, da je "ta institucija nezakonito sodelovala v kampanji, ne da bi prijavila kampanjo". "Vsi smo lahko videli to pristranskost," je dodal. Kot veliko vprašanje vidi, za koga je ta rezultat poraz. "Če za koga, je ta rezultat poraz za medijsko hišo," je prepričan.
Janša: Očino so amaterji in ne morejo funkcionirati ob 160 milijonih denarja
Ob navedbah Vrečkove, da je vlada pripravila zakon o Radioteleviziji Slovenija (RTVS), s katerim malodane neposredno nastavlja novo vodstvo oziroma generalnega direktorja zavoda, je dejal, da so se težave na RTVS začele, ko ga je prejšnja vlada "depolitizirala" in ko se je sestal organ, ki je hkrati pristojen za program in za financiranje.
"Zato so tudi finančne težave, ker so tam, kar se tega tiče, očitno amaterji in ne morejo funkcionirati ob 160 milijonih denarja, ki se potegne iz žepov davkoplačevalcev - v polovici prisilno. Zadeva ne deluje, odkar je nov način upravljanja," je ugotovil.
Pred uveljavitvijo novele zakona o RTVS, sprejete konec leta 2022, pa je po njegovih besedah skoraj 20 let veljal zakon, napisan na podlagi ureditev v drugih evropskih državah, in je "več ali manj deloval".
DZ bo o predlogu Aste Vrečko, naj DZ opravi razpravo o premierjevem odgovoru na njeno vprašanje, odločil v torek v okviru glasovanj.
Janša: Opozicijski predlog zakona lahko popravimo
Iva Dimic (NSi, SLS, Fokus) je danes v DZ premierju zastavila vprašanje, ali vlada načrtuje spremembo splošne dohodninske olajšave oz. podobne ukrepe na tem področju z namenom povišanja neto plač vseh zaposlenih. Izpostavila je pozitivne vidike zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, ki pa je blokiran in bodo državljani o njem 6. decembra odločali na naknadnem zakonodajnem referendumu.
"V prejšnjem mandatu je bila naša mini davčna reforma zaustavljena na polovici in nekdo s povprečno plačo je zaradi tega izgubil 2500 evrov, gospodarstvo je izgubilo ali pa ni dobilo dela konkurenčne prednosti," je dejal Janša. Opozicijski predlog zakona lahko po njegovih besedah popravijo. "S katero številko, ne bom govoril, ker je strateški svet za gospodarstvo na koncu priprave svojih predlogov za davčno reformo, na podlagi katerih bodo narejeni še strokovni izračuni," je pojasnil.
V razvojnem zakonu je Janša opozoril na "neposredno povezavo pozitivnih učinkov razvojne kapice in višje splošne dohodninske olajšave, ker oboje razbremenjuje delo in prevelika obremenitev dela je ena od ključnih ovir za večjo konkurenčnost Slovenije". Po njegovem nasprotniki zakona gradijo kampanjo proti kapici na socialne prispevke. A to je po njegovih besedah "zakon, ki bo omogočil tej generaciji, našim otrokom in vnukom, da bodo lahko postali bogati, ne pa, da bodo bogati samo tisti, ki so predlagali referendum".
V Sloveniji ni vse delo enako obremenjeno, je dodal. Ker je nizko plačano delo po njegovih navedbah konkurenčno, v Slovenijo prihaja industrija, plače so nizke, dodana vrednost je relativno nizka in zaradi tega nas dohiteva Hrvaška. Čim gremo višje, že srednje plače, pa so obremenjene prekomerno, je opisal. "Tako razvojna kapica omogoča razvoj, višje plače in višjo blaginjo za vse. Da ustvarjamo neko okolje, kjer bo vedno več ljudi lahko bogatih, kjer bodo pošteno plačani," je poudaril.
Janša je prepričan, da bodo volivci zakon podprli. Če bi že veljal, bi poleg davčne razbremenitve prinesel tudi možnost, da se za devet mesecev zniža davek na del energentov, kar pomeni 10-odstoten vpliv na ceno, je izpostavil. "Tisti, ki se pritožuje nad položnicami, mora znati povezati to ceno, ki jo plača za energijo, z nekim ukrepom, ki je blokiran. Imamo najmanj dva meseca zamude. Če bo zakon decembra uveljavljen, kar verjamem, da bo, bo veljal za naprej, ne pa za nazaj, in bodo ljudje spet iz žepa dajali denar, ki bi ga ne bilo treba," je ocenil.
Janša napoveduje težko zimo
Kot je spomnil, so o visokih cenah energentov govorili na nedavnem vrhu EU v Bruslju. "To je bila glavna tema, ker Evropa ni dosegla svojega cilja strateške avtonomije, kar je bil cilj zelenega prehoda, ne podnebno segrevanje, in ker je bila izločena jedrska energija, elektrifikacija pa je na začetku, ne na koncu. Če bi bila na začetku, teh težav ne bi imeli in potrebujemo še naslednjih 20 let," je dejal. Letošnja zima bo po njegovih besedah težka in usmeritev je, da se porabi ves razpoložljiv manevrski prostor za to, da se cene energije stabilizirajo in da so čim nižje.
Katja Kokot (Resni.ca) je v svojem poslanskem vprašanju opozorila na stroge zahteve, ki jih morajo izpolnjevati slovenski kmetje. Če država od kmetov zahteva stroge standarde, mora primerljive pogoje zahtevati tudi pri živilih, ki jih javni zavodi kupujejo z javnim denarjem, sicer "pljuva v lastno skledo in veže roke lastnemu kmetu", meni poslanka. Zato jo je zanimalo, ali oz. kdaj bo vlada spremenila uredbo o zelenem javnem naročanju tako, da bo izrecno vključila pogoje za več lokalne in sezonske hrane, primerljive standarde dobrobiti živali ter pogoje uporabe sredstev za varstvo rastlin.
DZ je dnevni red oktobrske redne seje razširil z zahtevami za odreditev parlamentarnih preiskav, ki na njem še niso bile. Gre za preiskavi na zahtevo koalicije – o sumu politične zlorabe Sove in policije pri aferi Black Cube ter sumu ogrožanja energetske neodvisnosti in cenah elektrike – ter na zahtevo opozicije o obvodnem financiranju strank.
Janez Janša