Premier Janša odgovarjal na poslanska vprašanja

Janša je na poslansko vprašanje Damijana Bezjaka Zrima (SD) o napovedani reformi šolstva navedel, da je sprememba potrebna. "Pred sabo imamo podatke o kruti realnosti in ta kaže, da znanje, ki ga dobivajo mladi v slovenskem šolskem sistemu, v primerjavi z znanjem v primerljivih državah ali globalnem svetu ni več niti na enaki ravni". Izpostavil je mednarodne raziskave, po katerih smo še pred desetimi leti "Slovenci marsikje izstopali navzgor", zdaj pa zaostajamo. 

"Če bi bil ta sistem idealen, potem bi bili ti rezultati pač drugačni. In tiščati glavo v pesek in se delati, da gremo v pravo smer, bi bila velika zabloda in tudi slaba popotnica tistim, od katerih je odvisna naša prihodnost," je poudaril premier.

Zatrdil je, da ti slabi rezultati niso rezultat pomanjkanja kadra v šolstvu, saj bi bili v tem primeru rezultati "še bistveno slabši takrat, ko smo imeli več učencev in manj učiteljev". Kot je navedel, je bilo v šolskem letu 1991/92 v osnovnih šolah 225 tisoč učencev in 16 tisoč učiteljev, razmerje je bilo 14 učencev na učitelja. V letošnjem šolskem letu pa imamo v osnovnih šolah 192 tisoč učencev in 18.754 učiteljev, kar je deset učencev na učitelja, je dejal. Po njegovih besedah torej razlog ni kadrovski problem, ampak so razlog za slabe rezultate "predpisi, normativi in vse tisto, kar se je obesilo na šolski sistem in na učitelje".

Na vprašanje Bezjaka Zrima, kaj si predstavlja pod pojmom ideološko nevtralna šola, glede na to, da so v strokovnem svetu za reformo "v bistvu več ali manj vsi predstavniki v določenih ideologijah, in to bolj po meri trenutne konservativne vlade", je Janša odgovoril, da to vprašanje razume "kot obrambo obstoječega stanja", a da to stanje "ne daje rezultatov, kot jih pač potrebujemo in kot jih mladi zaslužijo".

Janša: Šolske reforme ni možno izvesti brez sodelovanja učiteljev, pedagogov, stroke

Janša je pojasnil, da so v koalicijsko pogodbo zapisali "uveljavitev ideološko nevtralne šole, ki jo zagotavlja 41. člen ustave, ne pa, ki je po meri ene ali pa druge politične opcije". V ustavi pa je navedeno, da je "moralna vzgoja otrok pristojnost in dolžnost staršev, ne šole", je poudaril. Pojasnil je, da bodo torej uveljavili "tisto, kar je ustavni pojem ideološko nevtralne šole", pri čemer je kot cilj, ki ga zasledujejo, navedel "umik ideoloških vsebin iz vrtcev in šol, dvig ugleda učiteljskega poklica, spoštovanje učiteljske avtonomije in vrnitev učiteljske avtoritete".

Ob tem je poudaril, da je jasno, da "šolske reforme ni možno izvesti brez sodelovanja učiteljev, pedagogov, stroke". Tudi omenjeni strokovni svet je po njegovih zagotovilih "sestavljen v tej smeri". "Protestirajo pa tisti, ki niso vključeni, so pa gradili sistem, ki daje slabe rezultate," meni. Kot je dodal, jih razume, da branijo nekaj, kar so gradili, "ni pa to podprto z rezultati". Pri tem je poudaril, da mednarodnih primerjav dosežkov ni delala aktualna ali prejšnja vlada, ampak gre za mednarodne primerjave. "Če hočete Sloveniji in mladi generaciji dobro, potem ne morete nasprotovati popravkom nečesa, kar ne deluje dobro," je poudaril.

Ob tem je priznal, da ni vse slabo, saj ti rezultati predstavljajo povprečje. "So dobri in slabši učenci, so dobre in slabše šole, so slabše in boljše prakse in pač treba je tisto, kar je boljše, vzeti kot merilo za to, da bo čim manj tega, kar je slabše," je dodal.

Bezjak Zrim je namreč v vprašanju med drugim poudaril, da pri napovedani reformi "vsiljujemo sistem od zgoraj navzdol, ko pa vsi vemo, da bi se najprej morali poenotiti od spodaj in dobiti kvalitetne odgovore". Obregnil se je tudi ob sestavo strokovnega sveta za reformo, v katerem po njegovem mnenju nekateri "nimajo dovolj pedagoških kompetenc".

Janša: Zakon o RTV je deloval 20 let in hiša je vsaj zasilno funkcionirala 

Asta Vrečko (Levica) je Janši zastavila vprašanje v zvezi s posvetovalnimi referendumi, pri čemer je izpostavila predvsem referendum o RTV-prispevku. 

"To ni bilo odločanje o zakonu, to je bilo posvetovanje. Vaša koalicija v prejšnjem mandatu si je privoščila tri posvetovalne referendume, ne hkrati s kakšnim drugim posvetovalnim referendumom, ampak hkrati z evropskimi volitvami. To sta dva različna procesa. To je potegnilo za sabo več stroškov in dobili smo rezultate, kakršne smo dobili," je dejal Janša. 

Odzval se je tudi na očitke Aste Vrečko, da se je koalicija, katere del je bila SDS, trudila za uničenje RTV. Spomnil je, da je bil leta 2005 sprejet zakon o RTV Slovenija. "Zakon je veljal skoraj 20 let in hiša je vsaj zasilno funkcionirala. Težave so se začele, ko ste jo depolitizirali in ko se je sestal organ, ki je hkrati pristojen za program in financiranje. Zato so nastale tudi finančne težave, ker so tam očitno amaterji in ne morejo funkcionirati ob 160 milijonih evrov, ki se potegne iz žepov davkoplačevalcev, polovici prisilno," je pojasnil Janša. 

"Zadeva ne deluje, odkar je nov način upravljanja, odkar je hiša, kot rečemo, "depolitizirana" in je struktura upravljanja sestavljena tako, da so v tem organu trojanski konji tranzicijske levice. Nikjer v Evropi ne boste našli države, v kateri je upravljanje nacionalne radiotelevizije urejeno tako, kot je urejeno v Sloveniji. Tako je zadnjih pet let, prej pa je veljal zakon, ki je bil napisan na podlagi ureditev, ki veljajo v drugih evropskih državah, in je več ali manj deloval. Razmere niso bile idealne, niso pa bile dramatične," je bil jasen Janša. 

"Ali vlada že načrtuje spremembo splošne dohodninske olajšave?" 

Iva Dimic (NSi, SLS, Fokus) bo premierju zastavila vprašanje, ali vlada že načrtuje spremembo splošne dohodninske olajšave oz. podobne ukrepe na tem področju z namenom povišanja neto plač vseh zaposlenih. Poudarila je namreč, da je to uspelo že njihovi prejšnji desnosredinski vladi in da se je to izkazalo za pravo pot, da pa je koalicija pod vodstvom prejšnjega predsednika vlade Roberta Goloba njihovo reformo razveljavila.

Katja Kokot (Resni.ca) je v najavi vprašanja opozorila na stroge zahteve, ki jih morajo izpolnjevati slovenski kmetje. Če država od kmetov zahteva stroge standarde, mora primerljive pogoje zahtevati tudi pri živilih, ki jih javni zavodi kupujejo z javnim denarjem, sicer "pljuva v lastno skledo in veže roke lastnemu kmetu", meni poslanka. Zato jo zanima, ali oz. kdaj bo vlada spremenila uredbo o zelenem javnem naročanju tako, da bo izrecno vključila pogoje za več lokalne in sezonske hrane, primerljive standarde dobrobiti živali ter pogoje uporabe sredstev za varstvo rastlin.

DZ na dnevni red seje uvrstil zahteve za parlamentarne preiskave koalicije in opozicije

DZ je dnevni red oktobrske redne seje razširil z zahtevami za odreditev parlamentarnih preiskav, ki na njem še niso bile. Gre za preiskavi na zahtevo koalicije – o sumu politične zlorabe Sove in policije pri aferi Black Cube ter sumu ogrožanja energetske neodvisnosti in cenah elektrike – ter na zahtevo opozicije o obvodnem financiranju strank.

Novice Janša: Pokazalo se je, da je zelo težko priznati napake za nazaj

Novice Janez Janša: Tu ne pričakujem težav

Novice Po devetih mesecih so na RTV Slovenija vendarle popustili

Novice Janša sporoča: So dobrodošli