Pred trgovino z ljudmi si pogosto zatiskamo oči

Evropska unija že sedmo leto zapored obeležuje evropski dan boja proti trgovini z ljudmi. Cilj evropskega dneva je osveščanje javnosti o pojavu, ki predstavlja hudo obliko kršitve človekovih pravic, posameznikove svobode in dostojanstva ter hudo obliko kaznivega dejanja.

Slovenija se s problematiko trgovine z ljudmi sooča predvsem v zadnjem desetletju, pri čemer so žrtve slovenski državljani, pa tudi tujci v tranzitu oziroma tisti, ki pridejo v Slovenijo kot ciljno državo.

Policija letno obravnava tri do štiri primere trgovine z ljudmi Delo na tem področju usklajuje medresorska delovna skupina, katere dejavnosti so usmerjene tako v odkrivanje, preiskovanje in pregon kaznivih dejanj kot tudi v zagotavljanje pomoči in zaščite žrtev ter izvajanje preventivnih ukrepov.

Vodja sektorja za organiziran kriminal na notranjem ministrstvu Tomaž Peršolja je na novinarski konferenci povedal, da direktiva EU iz leta 2011, ki je po njegovih besedah najpomembnejši dokument na področju boja proti trgovini z ljudmi in zaščite njenih žrtev, še ni implementirana v našo pravno zakonodajo. Tako nas na tem področju čaka še veliko dela, je dodal. Slovenska policija sicer letno obravnava tri do štiri primere trgovine z ljudmi.

Vprašanje trgovine z ljudmi še zdaleč ni le prostitucija Državna sekretarka v kabinetu predsednice vlade Tamara Vonta je na posvetu o učinkovitejšem boju in preprečevanju trgovine z ljudmi opozorila, da so vprašanja spoštovanja človekovih pravic v času gospodarske krize prepogosto v ozadju in čeprav ima Slovenija navzven status države, ki spoštuje pravice, so dejanske razmere po njenem mnenju skrb vzbujajoče.

Da vprašanje trgovine z ljudmi še zdaleč ni le prostitucija, kot se pogosto zdi, je opozorila varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer in kot sivo liso oziroma novodobno trgovino z ljudmi izpostavila migrantske delavce.

Opozorila je, da je tem ljudem kršena pravica do dostojanstva in osebne svobode, a se tega pogosto ne zavedajo, zato je takšne kršitve zelo težko preganjati.

Pomoč in izvajanje programov Žrtvam poskušajo pomagati različne organizacije, od društva Ključ do Slovenske filantropije in Karitasa, ki si vse prizadevajo tudi za to, da bi ljudi osvestili. Predstavniki vseh so opozorili na to, da se žrtve pogosto ne prepoznajo kot take in niti ne iščejo pomoči.

Generalni tajnik Slovenske karitas Imre Jerebic je dejal, da Slovenska karitas žrtvam trgovine z ljudmi pomaga že od leta 2006. Do danes so z oskrbo in psihosocialno pomočjo pomagali 65 osebam, ženskam in moškim, žrtvam prisilne prostitucije, prisilnega beračenja in služabništva.

Na ministrstvu izvajajo dva programa (razpisa) za nameščanje in oskrbo žrtev trgovine z ljudmi. Kot je dejal Borut Grabrijan z ministrstva za socialne zadeve, so v zadnjih letih izvedli pet do šest kriznih namestitev. Ob tem je opozoril na iskanje trajne rešitve, da bi mladoletni azilanti lahko dobili skrbnike. Zdaj takšnih primerov še ni, ko se bodo pojavili, pa bo problem, je dejal.