Sreda, 11. 11. 2020, 22.20
2 leti
Poštenost volitev: Kdo in kako skrito bo štel glasove
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,11
15
Kdo bo prihodnja leta pri nas vodil štetje glasov in skrbel pošteno izvedbo volitev, odločajo poslanci. Ker smo bili zadnja leta že priča poskusom, da bi onemogočili javni nadzor dela volilnih organov in prikrivanja pomembnih podatkov javnosti, je izbiranje pomembno. V mandatno volilni komisiji so kandidate danes že predlagali, kdo je zbral največ glasov, je dostopno na koncu članka, potrjeval bo te kandidate še državni zbor. Kandidati niso povsem nesporni. Da gre za pomembno odločanje, pa kažejo tudi zapleti ob volitvah v ZDA.
Za izvedbo volitev je ob državni volilni komisiji, katere člane izbirajo poslanci, odgovoren še direktor službe (glavni tajnik), ki ga DVK izvoli. Zadnja leta je to nekdanji poslanec LDS in nekaj časa direktor direktorata na notranjem ministrstvu Dušan Vučko. Vpliv imajo tudi komisije volilnih enot in okrajev, ki so podrejene državni volilni komisiji, sestavljene pa podobno kot vrh.
Bo Golob otežil javni nadzor izvedbe volitev?
Na posnetku desno je Vučko, ob njem zadnje leto predsednik državne volilne komisije, ki bo to verjetno ostal, Peter Golob:
Dolgoletnega predsednika DVK, ki je za poštenost izvedbe volitev skrbel več desetletij, Antona Gašperja Frantarja, so poslanci predčasno odstavili po lanskih evropskih volitvah, ker je dopolnil 70 let in se upokojil kot sodnik. Državno volilno komisijo po zakonu vodijo le vrhovni sodniki.
Od "upokojitve" Frantarja sta na vrhu Peter Golob in kot namestnica Brigita Domjan Pavlin, ki sta tudi edina kandidata za vodenje za prihodnja štiri leta. Ker alternativ ni, bosta verjetno potrjena. Mandatno volilna komisija ju je danes že. A nista nesporna. Oba prihajata iz upravnega dela vrhovnega sodišča, ki presoja morebitne volilne spore, kar ne bo prispevalo k videzu poštenosti. Frantar je bil iz civilnega oddelka vrhovnega sodišča.
Dodatna težava Goloba in Domjan Pavlinove pa je, kot je ta teden opozoril novinar Reporterja Nenad Glücks, da sta podpisana pod nenavadno odločitvijo vrhovnega sodišča, ki omejuje dostop novinarjem in javnosti do sodb in informacij o kazenskih postopkih, za katere po novem ne velja več zakon o dostopu do informacij javnega značaja. Na sodiščih so že pred to odločitvijo dramatično omejevali pravico javnosti do obveščenosti o ravnanju sodišč. Čeprav je sojenje po ustavo javno, so medijem in ljudem prikrivali celo pravnomočne sodbe. Značilen primer, ki pokaže, kako daleč je to šlo, se je zgodil pred letom, ko je neuspešni prosilec za azil Ali Safini po prihodu iz zapora posilil dve študentki, ki ju je srečal na Metelkovi in so mi na okrožnem sodišču v Ljubljani, ki ga vodi Marjan Pogačnik, ko sem jih prosil za informacije, zakaj so ga leto prej poslali v zapor, odgovorili, da mi, ker morajo varovati zasebnost posiljevalca, še tega ne bodo razkrili, ali so mu sploh sodili.
Obsojen je bil Safini v Sloveniji in tujini pred tem že večkrat. Nazadnje zaradi nasilnega ropa, ko je zmlatil dve ženski. Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik je, ko sem sprožil spor, Pogačnikovemu sodišču pritrdila z razlago, da sodbe osumljenemu posilstev z moderno informacijsko tehnologijo na Pogačnikovem sodišču niso sposobni najti. Ker pa sem od sodnikov, ki so bili ogorčeni nad tem prikrivanjem, izvedel, da je Safinija leto pred posilstvi na dve leti zapora zaradi nasilnega ropa dveh žensk obsodila Mojca Kocijančič (bivša soproga nekdanjega pravosodnega ministra Aleša Zalarja) in da je sodbo tudi z lahkoto mogoče najti, so mi del sodbe iz sodišča pozneje le posredovali, a močno cenzurirano in to tako, da iz nje ni mogoče razbrati, na katerem sodišča in zakaj vse je bil Safini že prej obsojen. Prikrili so tudi ime obsojenega. Celo ime sodišča, ki mu je že sodilo, je zasebna stvar, so med drugim pojasnili. In temu je pritrdila tudi informacijska pooblaščenka.
Z odločitvijo, da zakon o dostopu do informacij javnega značaja za kazenske postopke sploh več ne velja, pri kateri sta sodelovala Golob in Domjan Pavlinova, sodnik poročevalec pa je bil Erik Kerševan, so dodatno omejili ta že tako zelo majhen dostop do podatkov ljudem.
To je pomembno, ker je javnost dela pomembna tudi kot jamstvo poštenosti izvedbe volitev, kjer so že bili resni poskusi prikrivanj. Na zahtevo informacijske pooblaščenke so za krajši čas prikrili imena vseh kandidatov na prejšnjih volitvah. A je Anton Gašper Frantar ta poskus prikrivanja zgodovine v največjem delu onemogočil. Podobno so bili doslej neuspešni poskusi, da bi novinarjem onemogočili video snemanje dela državne volilne komisije in snemanje dela tistih, ki štejejo po državi, češ da je to zasebna stvar in da so kamere za volilne organe moteče.
Več o enem od sicer neuspešnih poskusov oteževanja dela medijev, ko Golob na koncu ni bil za zapiranje pred javnostjo in je poskus spodletel, dogajalo se je v začetku letošnjega leta, lahko preberete tukaj: POŠTENOST VOLITEV: FRANTAR UPA, DA IZGONA MEDIJEV IZ DRŽAVNE VOLILNE KOMISIJE NE BO
Kdo od članov bo zamenjan?
Peter Golob bo kljub nekaj kritikam verjetno potrjen za predsednika, bodo pa poslanci zamenjali kar nekaj od šestih članov državne volilne komisije, ki so predstavniki strank in štirih predstavnikov stroke. Tudi pri strokovnjakih ni nepomembno, kdo je komu blizu. V DVK bodo kot predstavniki strank ostali Drago Zadregal (SDS), Miroslav Pretnar (SD) in Iztok Majhenič (Levica). Ne bo pa več SMC zastopala Nina Brumen, ki je šefice odvetniške pisarni, v kateri je zaposlena soproga nekdanjega šefa te stranke Mira Cerarja, NSi Janez Pogorelec, ki je zaposlen v vladni pravni službi in Ksenije Vencelj za DeSUS. SMC in NSI menjujeta svojega zastopnika, DeSUS ga zaradi slabega rezultata na zadnjih volitvah izgublja. Na posnetku je Pogorelec:
Brumnova in Pogorelec kandidirata med strokovnjaki, kjer je kandidat tudi nekdanji predsednik DVK Anton Gašper Frantar, ki pa za seboj nima stranke in zaradi tega nima možnosti. V strankarskem delu bo namesto Venceljeve (DeSUS) verjetno potrjena Mojca Dolenc za LMŠ, za SMC bo izvoljena Ivana Grgič, za NSi Terezija Trupi. Za članico v strankarskem delu pa je še SAB predlagala Rebeko Ostovršnik, kar je nenavadno, ker tej stranki zaradi majhnosti sedež ne pripada.
Predstavnika strokovnjakov v volilni komisiji sta danes Franc Grad in Milena Pečovnik, nadomestna člana pa Mitja Šuligoj in Saša Zagorc. Grad več ne kandidira, vsi ostali pa se ponovno potegujejo za položaje, a vsi zanesljivo ne bodo znova izvoljeni.
15