Podpisniki referendumske zahteve še enkrat pozvali h glasovanju proti

Proti je treba glasovati zato, da ne legaliziramo anonimizacije, ki onemogoča razkrivanje kriminalnih dejanj prejšnjega režima, je dejal publicist Igor Omerza.

Po besedah prvopodpisane pod referendumsko zahtevo, poslanke SDS Eve Irgl v SDS noveli nasprotujejo, ker pri varovanju občutljivih osebnih podatkov izenačuje storilce kaznivih dejanj in žrtve, kar je "sramotno in nedopustno". "Seveda je treba spoštovati dostojanstvo vsakega posameznika, vendar pa je treba narediti tudi jasno ločnico med žrtvami in storilci," je dejala.

V nedeljo glasujte proti cenzuri V SDS nasprotujejo tudi anonimizaciji, ki jo uzakonja novela. Ta namreč predvideva "počrnjevanje znotraj dokumentov, kar pomeni cenzuro", je dejala. Državljane pa pozvala, naj v nedeljo glasujejo proti tej cenzuri.

Anonimizacija je nepotrebna tudi za Omerzo. Po njegovem bi bilo dovolj, da se ohrani zdajšnja praksa. Po tej raziskovalec vidi vse podatke v dokumentih, pri čemer pa se z izjavo obveže, da ne bo objavljal občutljivih osebnih podatkov. "V osmih letih veljavnosti zdajšnjega zakona nista niti ena žrtev ali krvnik sprožila postopka zaradi izdaje občutljivih osebnih podatkov. Zakon tako deluje idealno," je dejal. Tožbe so sicer bile, vendar po njegovih besedah ne zaradi razkrivanja občutljivih osebnih podatkov, pač pa razkrivanja, da je nekdo bil sodelavec Službe državne varnosti (SDV), kar pa ni občutljiv osebni podatek.

Prekrivanje občutljivih osebnih podatkov Državljane je k glasovanju proti pozvala tudi zgodovinarka Tamara Griesser Pečar, saj ocenjuje, da novela arhive zapira. Opozorila je, da bo anonimizacija poleg prekrivanja občutljivih osebnih podatkov funkcionarjev nekdanjega režima v arhivih SDV omogočila prekrivanje tudi v vseh drugih arhivih, kot so arhiv zveze komunistov, centralnega komiteja ipd.

Novinarska konferenca je potekala v leta 2007 odkritih zaporniških celicah na Beethovnovi 3 v Ljubljani, v katerih sta po besedah predstavnika Študijskega centra za narodno spravo Boštjana Kolariča varnostno-obveščevalna služba nekdanje SFRJ (Ozna) in poznejša SDV po drugi svetovni vojni zasliševali in mučili politične nasprotnike režima. S prostori trenutno upravlja Študijski center za narodno spravo, ki si želi v njih urediti muzej totalitarizmov, vendar za to nima denarja. Zato so v centru vlado pozvali, naj jim za to zagotovi nekaj sredstev.

Tudi SLS bo na nedeljskem referendumu glasovala proti uveljavitvi novele zakona, saj po njihovem mnenju prinaša preveč tveganj za zlorabe zakonskih določil, nakazuje pa tudi možnost dodatnega podaljševanja postopkov izdaje arhivskega gradiva, so danes sporočili iz stranke.

Zeleni Slovenije: Demokracija stane Zeleni Slovenije so pred referendumom opozorili na po njihovem neprimerno izpostavljanje stroškov referenduma. Kot so zapisali, demokracija resda stane, je pa "veliko cenejša kot diktatorska samovolja posameznikov". Pozvali so tudi k glasovanju proti arhivski noveli.

Po prepričanju Zelenih Slovenije je treba na referendumu glasovati proti noveli zato, ker morajo arhivi nekdanje nedemokratične politične policije, t. j. Službe državne varnosti, kot tudi arhivi partije in njenih transmisij ter sodišč ostati odprti za strokovno in laično javnost. "Gre za totalitarni režim, o katerem ne samo da imamo pravico vedeti, dolžni smo jo tudi raziskati," so zapisali.