Podeljevanja koncesij v visokem šolstvu pod drobnogledom računskega sodišča?

Razpis je sicer sprejela vlada Janeza Janše v času opravljanja tekočih poslov. Med drugim odbor predlaga računskemu sodišču, naj opravi revizijo smotrnosti podeljevanja koncesij. Odbor DZ ugotavlja, da razpisa za dodelitev koncesij ni mogoče šteti za opravljanje tekočih poslov, hkrati pa podpira ukrepe ministrstva za izobraževanje, znanost in šport za ugotavljanje nepravilnosti podeljevanja koncesij. Ministrstvu priporoča, naj v okviru svojih pristojnosti sproži postopek ugotavljanja upravičenosti podeljevanja koncesij ter na tej podlagi sprejme ustrezne ukrepe za zagotavljanje ohranitve, dostopnosti in nadaljnjega razvoja kakovosti sistema javnega visokega šolstva.

Omenjene sklepe so predlagali poslanci SD, svoje sklepe pa so predlagali tudi v poslanski skupini SDS. Tako je odbor sprejel tudi sklep, v katerem ugotavlja, da je skrb za razvoj visokošolske mreže pomembna naloga, za dopolnjevanje in nadgradnjo mreže pa mora vlada skrbeti nenehno. Sklepa za organizacijo javne predstavitve mnenj o problematiki javnega in zasebnega šolstva odbor ni sprejel.

Kot je pojasnila Majda Potrata (SD), so zahtevo za sklic nujne seje vložili še v času, ko je Janševa vlada opravljala tekoče posle, na seji 27. marca pa so to točko preložili na danes. Po njenih besedah so zahtevo oprli prav na pristojnosti vlade v času opravljanja tekočih poslov v povezavi s pripravo razpisa za dodelitev koncesij.

Pikalo nima nič proti ustanavljanju novih zavodov, a z zasebnim kapitalom Minister za izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo je kot primarno nalogo države izpostavil skrb za kakovostno javno šolstvo. Pojasnil je tudi, da financiranje ni enako ustanavljanju. Tako nima nič proti ustanavljanju novih zavodov, a z zasebnim kapitalom. Ob tem je povedal še, da je pred dodelitvijo koncesij treba narediti jasno analizo, kaj bi ti zavodi doprinesli k skupni mreži javnih šol, treba pa je tudi spoštovati kriterij izjemne kakovosti in financirati tisti del, ki dejansko pomeni dopolnitev ponudbe.

Z ministrom se je strinjal tudi Rajko Knez, ki je v imenu Univerze v Mariboru dejal, da je na področju dodeljevanja koncesij opaziti "ustvarjanje okoliščin za zadovoljevanje ozkih parcialnih interesov".

Dodeljevanje koncesij smotrno le, če so izpolnjeni pogoji Državni sekretar Mirko Pečarič je dodal, da je dodeljevanje koncesij smotrno le, ko teh študijskih programov ne izvajajo javni zavodi in je kakovost na veliko višji ravni. Spomnil je na ugotovitev vlade minuli teden, da je bil z odločbami o dodelitvi koncesij, ki jih je marca izdala Janševa vlada, kršen zakon v škodo javnega interesa. Na zahtevo vlade je državno pravobranilstvo vložilo tožbo pred upravnim sodiščem za odpravo teh odločb, rezultata pa še ni.

"Ni prav, da se vse ustanove, ki niso državne, spravi v isti koš," pa je poudaril rektor novogoriške univerze, ki ji je Janševa vlada dodelila koncesijo, Danilo Zavrtanik.

V razpravi so predvsem opozicijski poslanci izpostavljali pomen konkurenčnosti. Kot je dejala Mateja Pučnik (SDS), namreč zasebni zavodi javnim predstavljajo konkurenco, ta pa sili v napredek in razvoj.

Odbor je obravnaval še pobudi Antona in Bernarde Kokalj ter Zavoda sv. Stanislava, Petra in Nike Gregorčič za ustavno presojo 86. člena zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Po tem členu država zasebnim šolam za izvajanje izobraževalnega programa zagotavlja 85 odstotkov sredstev, ki jih zagotavlja javnim šolam. Pobudniki menijo, da za razlikovanje pri financiranju ni razumnih razlogov, medtem ko zakonodajno-pravna služba ocenjuje, da je pobuda neutemeljena. Odbor je sprejel sklep, da se z mnenjem službe strinja in ji predlagal pripravo odgovora ustavnemu sodišču.

Takšen sklep je odbor sprejel tudi pri obravnavi zahteve informacijskega pooblaščenca za presojo ustavnosti od 162. do 169. člena zakona o elektronskih komunikacijah, ki urejajo hrambo podatkov. Po mnenju predlagatelja ti členi posegajo v več človekovih pravic, zakonodajno-pravna služba pa je sprejela stališče, da predlog za začasno zadržanje členov ni utemeljen. Med drugim ocenjujejo, da bi sprejetje tega predloga pomenilo pomembno omejitev nabora dokaznih sredstev pri pregonu kaznivih dejanj.