Sreda, 8. 12. 2021, 19.15
2 leti, 4 mesece
Po zagotovilu koalicije oskrbnine v domovih za starejše ne bodo višje, v delu opozicije dvomijo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,03
V DZ na izredni seji govorijo o predlogu priporočila, ki so ga vložili v delu opozicije. Z njim bi manjkajoča sredstva za dvig plač v domovih za starejše zagotovili s prerazporeditvijo proračunskih sredstev. A koalicija zagotavlja, da oskrbnine zaradi tega dviga ne bodo višje. Odbor DZ za delo je priporočilo že zavrnil in glasovanja o njem ne bo.
Odbor DZ za delo je predlog priporočila prejšnji teden zavrnil, saj so v SDS, NSi in SMC k predlogu zakona o dolgotrajni oskrbi vložili dopolnilo, po katerem bi manjkajoča sredstva do konca leta 2022 zagotovil državni proračun.
Zakonski predlog želi odpreti vrata privatizaciji v dolgotrajni oskrbi in ga je treba v celoti zavrniti, je pri predstavitvi priporočila Levice, LMŠ, SD in SAB povedal Miha Kordiš iz Levice. Oskrbnine pri koncesionarjih so že zdaj v primerjavi z javnimi domovi višje za skoraj tretjino, z nadaljnjo privatizacijo področja bo razkorak še večji, je posvaril.
Cigler Kralj: Izboljšanja razmer smo se lotili takoj, ko je vlada začela mandat
Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj je dejal, da so se izboljšanja razmer na področju domov za starejše lotili takoj, ko je aktualna vlada začela mandat. Odprtih je preko 120 investicij, zagotovili so tudi več kot 650 dodatno zaposlenih v domovih. V teh dneh nenazadnje podpisujejo pogodbe s prejemniki sredstev po razpisu iz pobude React-EU, vrednem 93 milijonov evrov.
Za izvedbo dogovora na področju zdravstva in socialnega varstva, ki je med drugim določil zvišanje plač v domovih, bo treba v socialnem varstvu sicer zagotoviti 37 milijonov evrov. Od tega bodo 17 milijonov evrov dobili iz zdravstvene blagajne, 4,2 milijona evrov iz državnega proračuna, pa tudi preostanek v višini 16 milijonov evrov bi v skladu s koalicijskim dopolnilom izplačali iz tega proračuna. Pred tem je bilo načrtovano, da ta preostanek predstavlja znesek, ki bi vplival na dvig oskrbnin. Te bi se po prvotnih napovedih ministrstva povečale v povprečju za 5,6 odstotka.
Kaj o predlogu zakona menijo posamezne stranke?
V predstavitvi stališč poslanskih skupin so v koalicijskih poslanskih skupinah spomnili na ukrepe, ki so bili na področju starejših storjeni v času aktualne vlade kljub epidemiji covid-19. Eva Irgl iz SDS je izpostavila, da se razmere v domovih izboljšujejo, plače v domovih pa so se povišale.
Zaposleni v domovih so med epidemijo po navedbah NSi pogosto delali na etični pogon. Glede na to pozdravljajo sprejeti dogovor za zvišanje plač, je dejala Tadeja Šuštar Zalar. Tudi v SMC po besedah Mojce Žnidarič menijo, da je bil ta dogovor nujen.
V DeSUS so bili zaskrbljeni, ko so z ministrstva za delo najprej sporočili, da bo manjkajoči del sredstev za dvig plač prišel s pomočjo višjih oskrbnin. Glede na to, da naj bi to vprašanje zdaj rešilo omenjeno dopolnilo, so veseli, je dejal Branko Simonovič.
V LMŠ so poudarili, da je predlog zakona, h kateremu je dopolnilo vloženo, v praksi neizvedljiv in deloma neustaven, zato ga je treba zavrniti. Če bo v četrtek kljub temu sprejet, bo o njem lahko celo razpisan referendum, je posvarila Andreja Zabret.
Levica predloga zakona ne bo podprla, saj omogoča privatizacijo oskrbe starejših, na dolgi rok pa tudi podražitve ter slabšo in neenako dostopnost te oskrbe, je napovedal Primož Siter.
V SAB po navedbah Alenke Bratušek zahtevajo, da se oskrbnine zaradi dviga plač ne povečajo ne glede na to, ali bosta omenjeno dopolnilo in zakon sprejeta ali ne. Položaj stanovalcev v domovih ni zavidljiv, zato se stroški za dvig plač ne smejo prevaliti nanje, po besedah Jurija Lepa menijo tudi v poslanski skupini nepovezanih poslancev.
Soniboj Knežak iz SD pa se je dotaknil kadrovske stiske v domovih. Te se po njegovem mnenju ne bo dalo rešiti samo z višjimi plačami. Treba bo storiti veliko več, denimo poskrbeti za boljše pogoje dela, je poudaril.
