Po tednih zatišja spet strah pred smrtonosnim virusom

Epidemija ebole, ki je izbruhnila marca lani, vrh pa dosegla oktobra oziroma novembra, se je v začetku letošnjega leta po navedbah Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) naposled začela umirjati.

Lani jeseni so namreč pri WHO v Liberiji zabeležili tudi po več kot 400 novih okužb tedensko, v Sierri Leone celo več kot 500. V začetku letošnjega leta so se po večmesečnih preventivnih opozorilih te številke bistveno umirile.

Februarja so v Sierri Leone odkrili po sto, marca pa 50 novih primerov okužb tedensko, v Liberiji le še nekaj primerov na teden, medtem ko marca sploh niso več odkrili novih okužb.

Cilj: do sredine aprila brez ebole Države so si zadale cilj, da do sredine aprila virus premagajo. Liberiji bi to že skoraj uspelo, saj bi se sredi aprila lahko razglasila za državo brez ebole. A pred desetimi dnevi se je upanje sesulo v prah, saj so odkrili nov primer okužbe.

V Sierri Leone so medtem, kot smo poročali, za pretekli konec tedna razglasili prepoved zapuščanja domov. Šest milijonov prebivalcev je tako ostalo doma, medtem ko je na tisoče zdravstvenih delavcev hodilo od vrat do vrat in iskalo morebitne okužene, preiskovali smrti, ki bi lahko bile posledica ebole, ter opozarjali na nevarnost širjenja. Koliko novih primerov okužb so zaznali, za zdaj ni poročil.

Največja nevarnost ostaja Gvineja Če sta lani za največji žarišči epidemije veljali Liberija in Sierra Leone, pa je tema dvema državama precej bolje uspelo zajeziti širjenje kot Gvineji, kjer je virus pravzaprav izbruhnil. Več kot polovica vseh zaznanih okužb v zadnjih tednih prihaja od tam. Težave imajo tudi s tem, da se je glavnina okužb iz notranjosti preselila na obalna območja.

Iz tega razloga je predsednik te zahodnoafriške države konec preteklega tedna razglasil 45-dnevno izredno stanje. V tem času bodo zaprli vse bolnišnice, ker so v zadnjem času odkrili okužbe z ebolo, vse, ki bi skrivali bolne, pa bodo preganjali zaradi ogrožanja življenj drugih.

Na obzorju nov val epidemije? Zdravstveni delavci, ki se v treh afriških državah proti virusu borijo že dobro leto, so v skrbeh, da je zajezitev širjenja zgolj začasna. Ključna težava ostajajo oddaljena območja, kjer veliko ljudi še vedno ni seznanjenih ne z virusom ne z zaščito pred njim. Mnogi pomoč tujcev celo zavračajo.

Strah zdravstvenim delavcem vzbuja predvsem dejstvo, da bodo ta območja zaradi bližajočega se deževnega obdobja v kratkem spet komaj dostopna, zato se utegne virus v tem času spet množično širiti.

Petkrat več žrtev kot v vseh izbruhih prej skupaj Zadnji izbruh ebole velja za najhujšega do zdaj, zahteval je že petkrat več smrtnih žrtev kot vsi izbruhi tega virusa pred tem skupaj. A tako smrtnih žrtev kot okuženih bi lahko bilo bistveno manj, če bi se mednarodna skupnost odzvala pravočasno, opozarjajo Zdravniki brez meja.

Kot opozarjajo, WHO konec lanske pomladi ni upoštevala prošenj Liberije za pomoč, krizni center za usklajevanje odziva na epidemijo pa je vzpostavila komaj julija, ko naj bi izbruhnil že drugi val epidemije.

Na drugi strani pa oblastem Sierre Leone in Gvineje očitajo, da so prikrivale razsežnost epidemije.