Pličanič dopušča možnost poziva k odstopu Masleše in Fišerja

Tri temeljne cilje – učinkovitost, nadzor in odgovornost – nameravajo na pravosodnem ministrstvu doseči s spremembo zakona o sodiščih in zakona o sodniški službi. Sprememba omenjenih zakonov je, tako verjame pravosodni minister Senko Pličanič, eden ključnih korakov h krepitvi pravne države.

Sodstvo naj samo določi časovne standarde Za povečanje učinkovitosti so na ministrstvu predvideli določitev časovnih standardov za posamezna dejanja v postopkih, povezanih s sojenjem. Predlagajo, da časovne standarde določi sodstvo sâmo, a ob soglasju ministrstva za pravosodje. Zaradi pozitivnih učinkov pilotskih projektov, ki jih izvajajo nekatera sodišča nameravajo te prenesti v izvajanje tudi na druga sodišča. Neposredno na sodno vejo nameravajo iz ministrske pristojnosti prenesti tudi nekatere druge naloge.

Posebna služba bo nadzirala organizacijo sodišč V sklopu nadzora na ministrstvu predlagajo ustanovitev posebne službe za nadzor sodne uprave in nadzor organizacije poslovanja sodišč, ne pa tudi samega sodnega odločanja, tu je sodstvo avtonomno, je dejal Pličanič. S predstavljenimi ukrepi želijo na ministrstvu doseči boljši nadzor nad sodno upravo in poslovanjem sodišč, a tovrstni nadzor bo vseeno mehkejši od tistega, ki ga izvajajo recimo gradbeni ali tržni inšpektorji, je pojasnil minister. Izvajala ga bo služba za nadzor, ki bo preverjala, ali je organizacija sodišč takšna, da omogoča učinkovito delovanje, v primeru nedoseganja predpisanih kriterijev pa zahtevala tudi določene ukrepe na strani sodišča.

Če sodišče ne bo dosegalo predpisane kakovosti, bo predsednik lahko razrešen Rešitve, povezane z jasnejšo opredelitvijo odgovornosti in sankcioniranja, med drugim predvidevajo možnost, da je predsednik sodišča lahko razrešen, če zadev sodne uprave ne opravlja v skladu z merili kakovosti za opravljanje nalog. "Fokus bo na pravočasnosti, učinkovitosti," je dejal minister. Ena od predpisanih sankcij, če nepravilnosti ne bi bile odpravljene, sicer najbolj skrajna, bo predlog za razrešitev predsednika sodišča, je povedal Pličanič. Predlog za razrešitev predsednika sodišča je recimo predviden tudi za primer, če neko sodišče dve leti zaporedoma ne bi dosegalo pričakovanih rezultatov.

Bosta vlada in sodstvo vendarle podpisala zavezo državljanom? Poleg predstavljenih sprememb zakonodaje je po navedbah Pličaniča drugi nujen ukrep javna zaveza sodstva in vlade državljanom o ciljih za leto 2014 in načinu njihovega doseganja, rezultate pa bi po njegovih besedah na ta način dosegli že do 1. marca prihodnje leto.

Osnutek zaveze na strani sodstva predvideva objavljanje poročil o doseganju ciljev in vmesnih poročil, odpravo anonimnosti sodb, pa tudi izboljšanje komuniciranja sodstva z javnostjo, medtem ko se bo vlada zavezala k predlaganju zakonodajnih sprememb in zagotavljanju ustreznih kadrovskih in materialnih pogojev.

"Cilji so kvantificirani, natančno določajo, za koliko mesecev in za kolikšen odstotek se bodo zmanjšali sodni zaostanki," je pojasnil Pličanič, ob tem pa dejal, da je treba stanje v slovenskem sodstvu popraviti v kratkem času. "Če sodstvo ne bo hitrejše in učinkovitejše, bomo imeli težave z vsemi drugimi ukrepi za izhod iz krize," je dodal minister.

Je zaveza med vlado in sodstvom usklajena? Pličanič je pojasnil, da so se zadnja dva meseca na vladi s sodstvom usklajevali, tako glede sprememb zakonov kot glede zaveze, na strani sodstva pa da so bili zelo konstruktivni in so celo pomagali izboljšati verzijo členov, ki se nanašajo na nadzor, potem pa se je zgodil preobrat. "Zdelo se je, da smo zavezo že uskladili s sodstvom in pričakovali le še podpis, a se je izkazalo, da je le vlada tako mislila," je dejal Pličanič. Potrdil je, da bo poleg predsednika vrhovnega sodišča Branka Masleše prihodnji teden tudi sam prisoten na sestanku pri premierki Alenki Bratušek, ob tem pa je izrazil upanje, da bo sodstvo spoznalo, da je pristop k zavezi nujen. To bi bil po njegovih besedah jasen signal sodstva, da se svoje odgovornosti zaveda.

Da ima slovensko sodstvo hibe, opozarjajo tudi tuje institucije Pomanjkljivosti pravosodnega sistema je sicer razgalil nedavni primer nekdanje prve dame Vegrada Hilde Tovšak. Med drugim se je odprlo tudi vprašanje, zakaj je trajalo tako dolgo, preden so jo pozvali na prestajanje zaporne kazni v primeru Čista lopata.

Pličanič je poudaril, da rešitve, ki jih je predstavil, sovpadajo s tem, kar sta za stanje v slovenskem sodstvu ugotovila Evropska komisija in skupina držav za boj proti korupciji Greco. Ta namreč opozarjata, da postopki na prvostopnih sodiščih trajajo predolgo, da bi bilo potrebno odpraviti sodne zaostanke in izboljšati učinkovitost sodstva, šibka točka sodstva pa je med drugim tudi komuniciranje z javnostjo.

Drugemu bo sledil tretji korak – zakon o sistemski razdolžitvi Sicer pa danes predstavljeni ukrepi po besedah Pličaniča predstavljajo drugi korak k izboljševanju stanja v slovenskem sodstvu, prvi je bila sprememba stečajne zakonodaje, ki jo je ministrstvo še v prejšnjem mandatu, a ravno tako pod Pličaničem, pripravilo po izbruhu afere Prijatelji v stečaju.

Tretji korak za izboljšanje stanja – tega je sicer Pličanič orisal le na grobo, saj je še v pripravi – bo zakon o sistemski razdolžitvi. Ta skupaj s spremenjeno stečajno zakonodajo predstavlja nabor orodji, ki bodo dala upnikom in zadolženim podjetjem možnost, da se razdolžijo, je dejal Pličanič. Zakon o sistemski razdolžitvi bo omogočal upnikom podjetja, da svoje terjatve, še preden podjetje postane insolventno, spremenijo v lastninski delež, obstoječi lastniki pa se umaknejo. "Takšna podjetja bodo očiščena dolgov in bodo z novimi lastniki lahko nadaljevala svojo dejavnost," je napovedal Pličanič in dodal, da bo ob tem nujno potrebna podpora bank.