Vlada bo po njegovih besedah vztrajala pri reformah, pri čemer pokojninske reforme ne namerava vezati na zaupnico vladi.
Pahor: Kaj če ljudje dejansko ne podpirajo sprememb?
Premier se je vprašal, ali bi zakon o malem delu, pokojninska reforma in zakon o preprečevanju dela na črno na referendumu uspeli, če bi imeli popularno vlado. Izkušnje iz preteklosti so pokazale, da neuspehi na referendumu niso povezani s popularnostjo vlade, opozarja premier, ki se sprašuje, ali bi zgolj zamenjava oblasti pripeljala do spremembe mnenja o teh predlogih. "Kaj pa če ne gre samo za nezadovoljstvo z vlado, kaj če ljudje dejansko ne podpirajo sprememb," se sprašuje Pahor in dodaja, da je to "vprašanje za nekaj milijard evrov".
Po njegovi oceni ni dvoma, da je nasprotnikom zakona o malem delu uspelo prepričati večino ljudi, ki so tudi sicer nezadovoljni z delom vlade. A po njegovi oceni nihče ne more z gotovostjo trditi, da ljudje zavračajo reforme samo zato, ker jih predlaga vlada. "Kaj če temu ni čisto tako, kaj če nasprotniki reform, ki jih te zadevajo, uspejo izkoristiti splošno nezadovoljstvo v družbi, da dobijo glasove za ohranitev statusa quo".
"Smo v paradoksalni situaciji, ko so ljudje nezadovoljni s stanjem, a hkrati nasprotujejo rešitvam, ki to stanje urejajo," opozarja predsednik vlade.
Nadaljujejo politiko reform
Premier se je sicer na izredni seji vlade z ministri dogovoril, da nadaljujejo politiko reform. Tako bodo v četrtek pripravili nacionalni reformni program in program stabilnosti. "Če bodo nasprotniki vedno znova predlagali referendum, pa se bodo o njih vedno znova izrekali ljudje," še pravi premier.
"Iz referenduma ne želim narediti volitev"
Tako bo vlada vztrajala pri pokojninski reformi, kot je bila sprejeta, saj ni nobene možnosti, da bi s sindikati prišli do kompromisa, ki bi še pomenil reformo, in ne zgolj kozmetičnih popravkov. Na vprašanje, ali namerava vezati zaupnico na izid referenduma o pokojninski reformi, premier odgovarja, da bi bilo to skrajno neodgovorno. "Iz referenduma ne želim narediti volitev," poudarja.
Če pa kdo meni, da bi njegovo delo opravljal bolje, naj stopi pred državni zbor in zahteva glasovanje o zaupnici. Enako odgovarja na napoved predsednik DeSUS Karla Erjavca, ki namerava predlagati glasovanje o zaupnici Pahorju. "Če Erjavec meni, da ima boljšega kandidata za predsednika vlade, naj sproži postopek, ima vse možnosti, če dobi večino v državnem zboru," pravi premier.
Storil bo vse, da Svetlik ostane na položaju
Glede pozivov k odstopu oziroma zamenjavi ministra za delo, družino in socialne zadeve Ivana Svetlika pa pravi, da bo storil vse, da Svetlik "kot eden največjih strokovnjakov na področju, ki ga pokriva, ostane na tem položaju".
Še vedno prepričan v nujnost pokojninske reforme
Premier je sicer še vedno prepričan v nujnost pokojninske reforme, predsednik SDS Janez Janša oziroma "verjetni novi predsednik vlade", kot pravi Pahor, pa se po njegovi oceni moti, ko trdi nasprotno. "Čim slabše je, tem boljše za opozicijo," stanje vidi premier, a hkrati opozarja na doto, ki jo bo dobila prihodnja vlada, če reformni ukrepi ne bodo sprejeti. Ta namreč ne bo mogla poseči po enakih ukrepih, kot jim sedaj nasprotujejo, zaradi česar bo država v začaranem krogu, je prepričan.
Zahteve po referendumih legitimne
Premier še dodaja, da so zahteve po referendumih legitimne, a tisti, ki bodo reforme zavrnili, bodo nase prevzeli odgovornost za posledice. Sam sicer namerava poskrbeti, da po morebitnem padcu pokojninske reforme ne bo "konec sveta" in da tudi Slovenija ne bi potrebovala finančne pomoči.
Smole: Izgubili smo priložnost za uveljavitev nujno potrebne reforme
Generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Jože Smole je medtem poudaril, da so rezultati nedeljskega referenduma o zakonu o malem delu jasni, vendar je Slovenija s tem izgubila še eno priložnost za uveljavitev reforme, ki je nujno potrebna.
Po Smoletovih besedah upajo, "da je bil ta referendum jasen signal vladi, da je potrebno spremeniti socialni dialog". Kot pravi, bo Združenje delodajalcev Slovenije začelo vodit Ekonomsko socialni svet (ESS), ob čemer vidijo priložnost za spremembo dialoga na način, kot ga želijo tako na sindikalni kot na delodajalski strani.
"Vladni način socialnega sporazumevanja je nesprejemljiv"
Smole je pojasnil, da je to prva vlada v zadnjem desetletju, ki se ni odločila skleniti socialnega sporazuma. Vladni način socialnega sporazumevanja je po njegovih besedah nesprejemljiv tako za sindikate kot za delodajalce, na kar tudi oboji opozarjajo. Kot primera je navedel sprejetje višine minimalne plače brez uskladitve na ESS in predlog zakona o pokojninski reformi, ki je bil po zaključku usklajevanj dodatno spremenjen, kot pravi, v škodo delodajalcev.
Smole meni, da je sprememba zakona o delovnih razmerjih "velika priložnost za uveljavitev vsaj nekaj sprememb, ki bi izboljšale konkurenčnost slovenskega gospodarstva". Poudarja, da je Združenje delodajalcev Slovenije svoj pogled vladi predstavilo že ob začetku mandata in da od takrat poziva, naj se k tem spremembam pristopi.
GZS: Posledica splošne negativne družbene klime
Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) so v izjavi za javnost izrazili presenečenje nad izidom referenduma. Ocenjujejo, da je takšen izid predvsem posledica "nepoznavanja vsebine zakona ter splošne negativne družbene klime, ki vodi v veliko nezaupanje do načrtovanih ali napovedanih sprememb".