Ošpice: "Naokoli lahko hodimo kot popolnoma zdravi, a bolezen že širimo naprej" #video

V Mariboru so do danes zabeležili šest primerov ošpic, od katerih je moral biti le enoletni deček hospitaliziran. Bil je zelo bolan, njegovo stanje je otežila pljučnica, trajalo je en teden. Zdaj je že v domači oskrbi in je z njim vse v redu.

Kdo je zbolel za ošpicami

Najprej je zbolel 38-letni moški, ki se je najverjetneje okužil med potovanjem v Srbiji in v preteklosti ni bil cepljen proti ošpicam. To je bilo 13. maja, po tem, ko je bil bolnik na urgenci zaradi drugih zdravstvenih stanj. Od njega sta se okužila še dojenček in 40-letni moški, pozneje pa še zdravnica in medicinska sestra, ki sta na mariborski pediatrični kliniki zdravili dojenčka, ter članica družine prvega obravnavanega primera ošpic.

V vseh primerih so ustrezno ukrepali tudi pri vseh zdravstvenih delavcih, ki so prišli v stik z okuženimi, je povedala Lea Knez, vodja Enote za obvladovanje bolnišničnih okužb v UKC Maribor.

Medicinska sestra in zdravnica sta bili cepljeni z dvema odmerkoma, vendar je medicinska sestra drugi odmerek prejela šele po stiku s pacientom. "Imunologi sklepajo, da gre pri zdravnici, ki je že prejela dva odmerka, za zelo redko celično pomanjkljivost. To poznamo tudi pri drugih cepljenjih, ko govorimo o t. i. neodzivnikih. Nekatere osebe, ki se cepijo, lahko zbolijo, čeprav so popolnoma cepljene. Je pa to izjemno redko," je pojasnil epidemiolog Karl Turk iz NIJZ.

Kužni smo lahko približno dva dneva, preden se pojavi kakršenkoli simptom, lahko se pojavi vročina, ki je okoli 38 stopinj Celzija, izpuščaj pa se lahko pojavi šele po štirih dneh in šele takrat vidimo, da gre za ošpice. Foto: Thinkstock

"Zakon bi bilo treba spremeniti"

Nataša Marčun Verda je prepričana, da imajo srečo, ker je v mariborski regiji precepljenost 94-odstotna, in da so bili tisti, ki so prvi prišli v stik z okuženimi, zaščiteni.

Čeprav sta dva od zaposlenih zbolela, to ne pomeni, da bi lahko ukrepali drugače. Po njenih besedah se je celoten kolektiv odločil, da bo zaščitil sebe in potencialne bolnike, ter se zavedajo pomena cepljenja. Ni pa zakona, ki bi lahko prisilil zaposlene, da se cepijo, so samo priporočila.

Kot pravi, bi bilo treba zakonodajo spremeniti. "Zakon se je pripravljal, a ni prišel niti v obravnavo. Določeno bi bilo cepljenje vseh zdravstvenih delavcev, vseh dijakov in študentov v zdravstvu, ki prihajajo v stik z bolniki. Tudi to, da otroka ne bi mogli vpisati v vrtec, če ni cepljen ..." je prepričana Nataša Marčun Verda. 

Kako bolnišnica obravnava otroke, ki jih starši niso cepili

Kot so povedali, je šlo v primeru obolelega dečka prav za primer, ko starši otroka niso želeli cepiti, niti niso želeli terapije z antiglobulini.

Če se pride v bolnišnico zdravit tak otrok, ga obravnavajo enako kot vse druge. Otrok je najprej pet dni v karanteni, potem pa ga pošljejo v domače varstvo, kjer mora ostati do 21. dne.

"Glede na to, koliko je bilo kontaktov, ocenjujemo, da smo bili pri tem zelo uspešni, še posebno zato, ker gre za okoli 300 ali 400 kontaktov, nas pa je malo," je povedal epidemiolog Karl Turk. Foto: STA , Inkubacijska doba je 21 dni, bolezen pa je zelo nalezljiva

"Epidemiološka služba še vedno preverja številne možne kontakte potrjenih primerov ošpic. Na NIJZ ocenjujemo, da smo z dosedanjim ukrepanjem preprečili morebitne dodatne primere, kljub temu pa verjetno lahko še vedno pričakujemo posamezne primere ošpic, saj je inkubacijska doba pri okužbi z ošpicami do 21 dni, bolezen pa je zelo nalezljiva," so zapisali na NIJZ.

"Ko dobimo informacije o bolniku, začnemo iskati kontakte in preučujemo, kje se je oseba gibala. Potem aktivno iščemo vse kontakte, preverjamo cepilne statuse in ljudi docepimo, če je treba. Otroci, mlajši od enega leta, dobijo imunoglobuline," je pojasnil Karl Turk.

Edina učinkovita zaščita je cepljenje

"Cepljenje je eden najpomembnejših dosežkov medicine," je izpostavil Zvonko Baklan z oddelka za infekcijske bolezni in vročinska stanja. "Več ko bo cepljenih ljudi, manj je možnosti, da se bolezen širi," je dodal Karl Turk iz mariborske enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).

Učinkovitost cepiva proti ošpicam je 97-odstotna, pri čemer je pomembno, da je posameznik prejel oba odmerka. To še posebej velja za otroke, ki drugi odmerek cepiva navadno dobijo pred vstopom v šolo. Če nameravajo med počitnicami potovati v kraje, kjer se pojavljajo ošpice, zdravniki staršem svetujejo, da za drugi odmerek poskrbijo predčasno.

Rizične skupine so otroci do dveh let, imunsko oslabeli odrasli in nosečnice. Statistično vsak četrti oboleli potrebuje hospitalizacijio, saj jih ogrožajo bakterijske okužbe. Zdravila proti ošpicam ni, zdravimo lahko samo zaplete in simptome.

Če se v prostoru s 100 ljudmi, ki so vsi cepljeni proti ošpicam, pojavi ena oseba z ošpicami, bodo zboleli trije. Če pa se ena okužena oseba pojavi v prostoru 100 ljudi, ki niso cepljeni, bo zbolelo od 90 od 100 ljudi. Ena kužna oseba lahko prenese okužbo na od 12 do 18 ljudi," je povedala Lea Knez.

"Matematično dokazljivo je, da se pojavljajo epidemije, kjer precepljenost pade pod 90 odstotkov, mini epidemije, če precepljenost pade pod 93 odstotkov. Vse bolezni so izginile, ker cepimo, ne zaradi nekega drugega razloga," je povedal infektolog Zvonko Baklan. Foto: Getty Images

Lahko se zdimo popolnoma zdravi, pa bolezen že širimo naprej

Prvi oboleli 38-letnik in otrok, ki je potem zbolel, nista bila istočasno v prostoru, ampak je drugi prišel v prostor šele nekaj časa po tem, ko je prvi že zapustil prostor zaradi slabega počutja.

"Bolniki niso osveščeni, da imajo lahko vročinsko stanje, še preden se pojavi izpuščaj. Če pa se ob vročini pojavi tudi ta, so lahko ošpice. Samo ob vročini in slabem počutju brez anamneze, brez tega, da bi pacient povedal, da je bil v Srbiji in da ni cepljen proti ošpicam, se tega nikakor ni dalo ugotoviti, čeprav je bil prej že dvakrat na urgenci. Šele tretjič, ko je postalo stanje bolj izrazito, se je lahko postavilo diagnozo. V času, ko je bil kužen, se tega ni dalo. Zdaj, ko smo senzibilizirani glede primera ošpic, bi na ošpice posumili hitreje, sicer gre le za slabo počutje in vročino," razlagajo na UKC Maribor.

"Bolnik je bil bolan, hodil okoli, šel na družinsko zabavo, bolezen je širil naprej. Bolnikom je treba povedati, kako naj se obnašajo, a potem morajo to tudi upoštevati," razlaga Vojko Berce, namestnik predstojnice na Kliniki za pediatrijo, in dodaja, da je pri ošpicah tako, da lahko v začetku kot popolnoma zdrav hodiš po svetu, a ne veš, da si že okužen.