Četrtek, 29. 8. 2024, 22.25
2 meseca, 4 tedne
Okrogla miza: Predlog zakona ohranja drugorazrednost psihoterapije
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,52
V družbi, kjer strmo naraščajo potrebe po ustrezni psihoterapevtski pomoči, regulacija, ki tovrstno pomoč omejuje izključno na področje zdravstva in jo s tem v danih razmerah minimalizira, ne prinaša olajšanja, je ena od ugotovitev današnje okrogle mize na temo predloga zakona o področju psihoterapije. Predlog zakona je v javni obravnavi, ki se zaključi 31. avgusta.
V javni razpravi je predlog zakona o psihoterapevtski in klinično terapevtski dejavnosti, ki ga je oblikovalo ministrstvo za zdravje. Zakon je namenjen regulaciji področja in naj bi povečal varnost, kakovost, preglednost in dostopnost psihoterapevtskih storitev. V predlagani obliki je zelo sporen, celo neustaven in bo kvečjemu še dodatno otežil obravnavo v primeru težav z duševnim zdravjem, so se strinjali udeleženci današnje okrogle mize, ki so jo pripravila združenja in organizacije psihoterapevtov.
"Zakon bi moral biti predvsem narejen za ljudi, sistematizirati bi moral psihoterapevtski poklic, da bi lahko delovali, kjerkoli je potreba, v različnih resorjih, šolah, sodiščih, socialnih ustanovah in drugod. To, da psihoterapija ni sistematizirana kot poklic, pravno ovira zaposlovalce, ki izvajalcev ne morejo zaposlovati, in zdaj je priložnost, da to področje uredimo," je na dogodku poudarila Katja Knez Steinbuch, predstavnica psihoterapevtov, in dodala, se je težko otresti občutka, da je namenjen izključno interesom ene stroke. "Čeprav si prizadevamo, da težje primere obravnavamo timsko," je še dodala.
"Zakon ne prinaša tega, kar potrebujemo," je prepričana Irena Kosovel, pravnica, mediatorka in psihoterapevtka. "Psihoterapijo umetno deli na klinično in neklinično. S tem ustvarja razliko na način, da se z zdravljenjem lahko ukvarjajo le klinični psihoterapevti, ostali pa lahko paciente le 'trepljamo'," je ponazorila.
"Predlog zakona psihoterapijo umetno ločuje na klinično in neklinično raven, ki je izven zdravstva, česar pa ne opravičuje z argumenti. Določbe so pravnosistemsko ter ustavno neskladne, in če že normiramo neko področje, je treba sprejeti tak zakon, ki bo skladen," poudarja Irena Kosovel, pravnica in psihoterapevtka.
Razmere v zdravstvu ne bodo olajšale dostopa do terapije
Psihoterapevtom zakon jemlje tudi pravico dela s psihiatričnimi bolniki, so se strinjali udeleženci. V družbi, kjer strmo naraščajo potrebe po ustrezni psihoterapevtski pomoči, regulacija, ki tovrstno pomoč omejuje izključno na področje zdravstva in jo s tem v danih razmerah minimalizira, ne prinaša olajšanja.
"Tudi zato, ker ne psihiatri ne klinični psihologi niso usposobljeni za psihoterapijo in uporabljajo drugačne pristope in tehnike. Poleg tega zakon ne ureja izobraževanja, ampak le usposabljanje, kolosalna napaka pa se mi zdi, da predlog med drugim določa izobraževanje z usposabljanjem, ki ga izvajajo društva ali zasebni zavodi. Vsekakor pa ni primerno, da podeljevanje javnih pooblastil izvaja zasebno društvo, katerega člani so enakopravni, članstvo pa po definiciji prostovoljno, zato ne more zagotavljati stalnosti in stabilnosti in še odločati o lastnih pravicah," našteva Kosovelova. Zakon na ta način ohranja drugorazrednost psihoterapije in v obliki, v kakršni je, je bolje, če ne nadaljuje svoje poti, ampak se ga zastavi na novo, je še poudarila.
Na pomoč se čaka več let
V zadnjih letih, še posebej v času pandemije covid-19, se je pokazalo, da je število prebivalcev, ki se soočajo z motnjami v duševnem zdravju, močno naraslo. Posebej zaskrbljujoče je, da potreba po psihoterapevtski pomoči močno narašča med otroki in mladostniki.
Kot je v začetku julija, ko je bil zakon poslan v javno obravnavo, v videoizjavi povedala pred kratkim preminula Anita Ogulin, so v Zvezi prijateljev mladina (ZPM) že v času epidemije mladim in njihovim staršem nudili več kot 2.200 obravnav prek mreže strokovno podkovanih 16 prostovoljcev.
V ZPM opažajo naraščanje primerov apatije, pomanjkanja koncentracije, slabe samopodobe, samomorilnosti, prehranskih motenj, številne mladostnike, ki so močno obremenjeni z družinskimi situacijami, razrašča se medvrstniško nasilje in podobno. Posameznikom s težavami kot tudi celotnim družinam so omogočali pomoč, česar pa po novem zakonu ne bodo več smeli, je opozorila Ogulinova in poudarila: "V sistemu starši čakajo predolgo, čakanje pa se lahko konča tudi tragično. Zakon bi moral biti urejen na način, da bo otrokom omogočil dostop do pomoči v čim krajšem času."
Zavedati se je treba, da se težave začnejo počasi in postopoma, in če jih ne odpravimo pravočasno, se lahko močno razrastejo in v prihodnosti posameznika privedejo do zloma. Okrevanje je mukotrpno, dolgotrajne bolniške odsotnosti pa imajo številne, tudi finančne posledice tako za posameznika kot celotno družbo.
Aljoša Bagola: Treba je priti do uvida o vzrokih težav
Pravočasno prepoznavanje težav bi imelo številne pozitivne posledice, na kar kaže tudi osebna trpka izkušnja Aljoše Bagole, ambasadorja duševnega zdravja.
"Pritisk današnje družbe glede storilnosti je enormen. Sam sem ozdravljeni deloholik in vem, da mi je psihoterapevtska pomoč rešila življenje. Ko so se pojavile težave, sem sprva iskal pomoč pri psihiatru, kjer sem dobil antidepresive, saj izgorelost jemljejo kot napredovano stopnjo depresije. Šele kasneje, ko sem prišel do psihoterapta, sem prvič spoznal, da niso potrebna zdravila, ko enkrat prideš do ustreznega uvida in spoznanja o vzrokih tvojih težav," je povedal Bagola, ki se je s posledicami izgorelosti spopadal kar nekaj let.
Regulacija je v redu, vendar ...
Ministrstvo za zdravje je ob vložitvi predloga zatrdilo tudi, da z njim vzpostavljajo pogoje za akademizacijo poklica, določajo potrebne vsebine in količino izobraževanja in usposabljanja, česar doslej ni bilo. Visokošolskim izvajalcem ministrstvo tudi nalaga pripravo kakovostnega izobraževalnega programa in pridobitev strokovnega kadra, da bodo lahko študijski program akreditirani po prejemu soglasja, ki ga bo podalo ministrstvo.
"Veseli me, da država vidi potrebo, da se prosti trg področja psihoterapije uredi, ne pa da se ljudem, ki imajo diagnozo, onemogoča dostopnost do obravnav," pa je svoje mnenje izrazila Alenka Mavec, predsednica Društva za pomoč osebam z duševnimi težavami (DAM).
Človeka zlomijo nepredelane travme iz otroštva
Zakon bi zato moral poskrbeti za najranljivejše, kar otroci in mladostniki nedvomno so. "Že v šoli bi morali imeti strokovnjake, s čimer bi že zgodaj prestregli veliko otrok s težavami, in marsikaj bi bilo mogoče rešiti s pogovorom. Zato potrebujemo zakon, ki strokovnjakom, ki že delamo na tem področju, ne bi onemogočal nadaljevanja dela. Iskati moramo medsebojno dopolnjevanje, ne pa oviranje," je poudarila družinska terapevtka Saša Poljak Lukek.
Tudi psihiater in psihoterapevt Robert Oravecz se boji, da gre pri predlogu zakona za manipulacijo neke poklicne skupine, ki si želi vzpostaviti stanje, ne da bi upoštevala realne potrebe v družbi. "Danes glavni problem predstavlja disfunkcionalnost. Ljudje se zlomijo, ker vse življenje s seboj nosijo nepredelane travme. Poleg zdravil pa morajo glede teh priti do novih spoznanj, da lažje obvladujejo svoje življenje. Tak analitičen pristop, ki se posveča vzrokom iz preteklosti, se mi zdi veliko ustreznejši," je poudaril Oravecz.
