Ponedeljek,
7. 7. 2014,
14.11

Osveženo pred

8 let, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2

Natisni članek

Natisni članek

OECD zdravstvo

Ponedeljek, 7. 7. 2014, 14.11

8 let, 7 mesecev

OECD: Več denarja za bolnišnično in ambulantno oskrbo, manj za farmacijo

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2
Po letih bolečih rezov v zdravstveno blagajno sredstva, namenjena za zdravje ljudi, počasi okrevajo, tudi v Sloveniji, kaže poročilo OECD.

Zdravstvene blagajne držav članic OECD po krčenju, ki ga je terjala globalna finančna kriza, počasi okrevajo. Glede na zadnje poročilo OECD, objavljeno konec junija letos, je povprečna poraba za bolnišnično in ambulantno zdravstveno oskrbo v državah članicah znašala 9,3 odstotka BDP, kar je malenkostni en odstotek več kot v letu prej.

Slovenija blizu povprečja Prav takšno rast je zaznati tudi v Sloveniji, saj se od leta 2010, ko smo zabeležili negativno rast, delež BDP za zdravstvo krepi za en odstotek na leto. V letu 2012 je znašal 9,4 odstotka BDP. 71 odstotkov prihaja iz javnih sredstev, kar je prav tako blizu povprečju OECD, ki znaša 72 odstotkov.

Najbolj sta izdatke okrepili Mehika in Čile Največji delež sredstev glede na BDP za zdravstvo sicer namenijo ZDA (16,9 odstotka), Nizozemska (11,8 odstotka), Francija (11,6 odstotka) in Švica (11,4 odstotka).

Najbolj pa sta v letu 2012 izdatke okrepili Čile (6,5 odstotka) in Mehika (8,5 odstotka), kar je posledica nadaljnjih prizadevanj za večjo pokritost in dostopnost zdravstvenega varstva za vse.

Grčija najbolj nazaduje Kljub temu je Mehika s 6,2 odstotka poleg Turčije (5,4 odstotka) in Estonije (5,9 odstotka) še vedno na dnu lestvice.

Sicer se najslabše piše zdravstvu v državah južne Evrope. V Italiji, Španiji in na Portugalskem se namreč sredstva, namenjena za zdravje ljudi, še vedno krčijo; najbolj v Grčiji, kjer se je med letoma 2009 in 2012 skrčilo kar za četrtino.

Kriza spodbudila trg generičnih zdravil Ob počasni rasti sredstev za bolnišnično in ambulantno oskrbo se še vedno zmanjšujejo izdatki za farmacevtsko vejo zdravstva. Padec je zabeležilo dve tretjini držav članic OECD, predvsem zaradi nižanja cen, ki so na eni strani posledica večjih pogajanj, na drugi pa večje potrošnje generičnih zdravil.

Med letoma 2008 in 2012 je trg generičnih zdravil na Danskem zrasel za 44, v Franciji za 60, v Španiji celo za sto odstotkov.

Bolj kot trg generičnih zdravil so v Sloveniji na padec cen izdelkov farmacevtske industrije vplivala pogajanja med zavarovalnicami in farmacevtskimi družbami. Kljub temu pri nas farmacija večjih rezov ni občutila. Leta 2010 se je poraba upočasnila, v letu 2011 je padla za en odstotek, a že v letu 2012 zrasla za 2,6 odstotka.