Odbor DZ prikimal predlogu zakona o varstvu okolja

Ker so člani odbora DZ za infrastrukturo, okolje in prostor koalicijske predloge dopolnil na mizo dobili šele v torek in danes pred začetkom seje, je poslanka LMŠ Tina Heferle uvodoma predlagala, da se opravi javna predstavitev mnenj, sejo odbora pa preloži. To so sicer storili že prejšnji teden, potem ko je koalicija napovedala dopolnila.

"Ne zaviramo tega zakona, a je po našem mnenju treba opraviti širšo razpravo o predlaganih spremembah, ker danes zagotovo ne bomo mogli opraviti kakovostne razprave. Ne moremo vam kar na lepe oči verjeti, da so vsi amandmaji na 121 straneh brez napak, ali, če želite, brez podtaknjencev," je dejala. Kljub opozorilom opozicije se je večina članov odbora strinjala, da odbor razpravo nadaljuje.

Vizjak: To je državo veliko stalo

"Slovenija potrebuje nov, moderen zakon na področju varstva okolja, ki sledi sodobnim trendom na tem področju. Obstoječ zakon je bil večkrat dopolnjen in postaja nepregleden in s tem zakonom se odpravlja vrsta očitanih kršitev prava EU, za katere imamo tudi že kar nekaj opominov," je ob predstavitev predloga začel minister za okolje in prostor Vizjak.

Država prenaša več evropskih določil, uveljavlja načela krožnega gospodarstva, zelo pomembno načelo onesnaževalec plača in načelo proizvajalčeve razširjene odgovornosti (PRO). Sistem PRO je po Vizjakovih pojasnilih treba uvesti tudi zaradi neučinkovitega sistema, ki se je zlasti pokazal pri ravnanju z odpadno embalažo, ki je do zdaj vedno terjal intervencijo države, kar je državo po Vizjakovih besedah tudi veliko stalo.

Nov sistem PRO temelji na eni organizaciji za en masni tok, kar je po ministrovih besedah ustrezna pravna rešitev. Sistem ene organizacije je, kot je dodal, usklajen tudi z delom zainteresirane javnosti, zlasti z nevladnimi organizacijami. "Seveda pa smo povsem logično pričakovali, da se del zainteresiranih, ki so do zdaj na račun tudi nereda več organizacij pri enem odpadkovnem masnem toku neupravičeno služili, naleteli na velik odpor," je dejal. Ob tem je odločno zavrnil očitke o monopolizaciji trga.

Prenovljena je tudi ureditev postopka presoje vplivov na okolje in izdaje okoljskih dovoljenj. "Zelo pomembno je, da združujemo nekatere postopke, zlasti ko govorimo o okoljevarstvenem soglasju in okoljevarstvenem dovoljenju, da se ne podvajajo razne faze postopka in se zavlačuje z rezultati," je dejal in zatrdil, da namen posodobitve določil ni kakršnakoli bližnjica na račun okolja, ampak odprava administrativnih ovir.

Dopolnil je po Vizjakovih pojasnilih več tudi zaradi splošnega soglasja k uvedbi kavcijskega sistema za plastenke in pločevinke, ki ga je predlagal nevladni sektor. Med novostmi zakona je tudi ureditev ukrepanja v primeru čezmerne obremenitve okolja zaradi odstopa od pravil ravnanja.

Opozicija: Strinjamo se, da je zakon potreben, toda ...

Poslanci iz vrst opozicije so v razpravi v veliki meri izpostavljali količino v torek in danes prejetih dopolnil. "Vsi se strinjamo, da je zakon potreben, v njem so dobre rešitve, ampak je enostavno toliko sprememb, da ne gre pričakovati, da bomo kakovostno razpravljali," je dejal Edvard Paulič (LMŠ). "Ali lahko obljubite, da do plenarne seje ne bo novih dopolnil. Da vem, ali se na sejo pripravljam ali ne," je vprašal Vizjaka.

Janja Sluga (NeP) je bila kritična do, kot je dejala, Vizjakovega pokroviteljskega odnosa do poslancev, ko opozarjajo, da zakona na takšen način enostavno ne morejo sprejemati. Zmotilo jo je tudi, da je iz predloga izpadlo poglavje o sanaciji v preteklosti onesnaženih območij, kar je neuspešno skušala popraviti z dopolnili.

"Najbolj enostavno bi bilo, da se zakon danes zavrne, potem pa se da čistopis, v katerega so vključena dopolnila, v javno razpravo in se spet tukaj dobimo čez tri tedne z nečim, kar bo imelo smisel. Zdaj imamo kupe papirja, kako bo to videti na koncu, verjamem, da tudi vlada ne ve," je predlagal poslanec SD Dejan Židan.

Da je materija obsežna in kompleksna, je ugotavljal tudi poslanec SAB Andrej Rajh. Pozdravil je ustanovitev javne neprofitne službe na področju PRO. "Za nas je zelo pomembno, da se zadeva rešuje na način, da se ustanavlja javna neprofitna služba, nikakor se ne strinjamo, da mora biti ta stvar podvržena delovanju trga," je dejal.

Pozitivne spremembe, kot je poglavje o podnebnih spremembah, so pozdravili tudi v Levici. A ima, kot je izpostavila Nataša Sukič, predlog tudi več pomanjkljivosti. Med nesprejemljivimi določbami je izpostavila določbo, da bi se zavezancem iz evropske sheme za trgovanje z emisijami plačevalo posredne stroške, "in za povrh še iz podnebnega sklada".

Ostre besede Tomićeve

"Dobrodošli v absurdistan. Slovenija je v zadnjih dveh letih postala država absurda, kjer se zakoni sprejemajo ad hoc, kjer imamo cel kup podtaknjencev, kjer prihajajo ministri in se norčujejo iz poslancev, kjer si lobisti pripravljajo kljuke, kjer zakone pišejo prijatelji teh lobistov in so za to bogato plačani, kjer zaposleni na ministrstvih igrajo omare ...," pa je bila ostra Violeta Tomić iz iste poslanske skupine.

Pri pripravi zakona o varstvu okolju je namreč sodelovalo podjetje profesorja na ljubljanski pravni fakulteti in nekdanjega ministra za pravosodje Senka Pličaniča. "Ta zakon je tak zmazek, da je imela zakonodajo-pravna služba 50 strani pripomb. Edino normalno bi bilo, da pisec tega zmazka v proračun vrne denar," je poudarila.

Odbor, v katerem ima večino koalicija, je predlogom dopolnil prikimal, predlog zakona pa je prestal tudi drugo obravnavo v DZ.