Torek, 1. 10. 2019, 10.12
5 let, 1 mesec
Nemci po nalogu ZDA prijeli slovenskega programerja #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,59
11
Nemška zvezna policija je prejšnji teden aretirala Matjaža Škorjanca, za katerim so ZDA izdale mednarodni zaporni nalog za izročitev. Programer je obtožen, da je bil med letoma 2008 in 2013 kot član kriminalne združbe udeležen v več računalniških goljufijah, v katerih so bile žrtve oškodovane za več milijonov evrov.
Prejšnji ponedeljek zvečer je nemška zvezna policija med nadzorom prometa prek nemške meje v Schwarzbachu na avtocesti A8 ustavila avtomobil s slovenskimi registrskimi tablicami. Pri pregledu dokumentov je v policijskem računalniku zazvonil alarm. Proti 33-letnemu slovenskem sovozniku Matjažu Škorjancu je izdan mednarodni zaporni nalog za izročitev.
Zvezna policija je Škorjanca aretirala. V torek so ga privedli pred pristojnega preiskovalnega sodnika, ta je potrdil mednarodni zaporni nalog. Za zagotovitev izročitve so Slovenca nastanili v zapor v Münchnu, so za Planet potrdili na nemškem tožilstvu.
Zvezno sodišče v Washingtonu je v začetku septembra objavilo dotlej zapečatene obtožnice proti Američanu, Špancu in dvema Slovencema zaradi kriminalnega združevanja in bančnih ter drugih prevar prek spletnega hekerskega foruma Darkode, tega so leta 2015 zaprli v veliki mednarodni policijski operaciji Zakrito obzorje, ki je potekala v 19 državah. Preiskali ali zaprli so 70 članov elitnega hekerskega foruma. Obtožnice so vložili proti Škorjancu, Mentorju Leniqiju, Florenciu Carru Ruizu in Thomasu McCormicku.
Škorjanc je ustanovil in upravljal spletno stran Darkode za razvijanje, trgovanje in delitev hekerskih programov. Vanjo so povabili samo znance, ki so dokazali svoje hekersko znanje. Vanjo so se infiltrirali tudi agenti FBI. "Ta nezakoniti spletni forum je bil stičišče različnih kriminalnih interesov. Na njem so kupovali, prodajali, širili zlonamerno programsko opremo, s katero so kradli osebne identitete, zlorabljali kreditne kartice, oprema pa jim je omogočila kibernetske zločine po vsem svetu," je povedal posebni agent FBI Scott Smith.
Obtoženim v primeru obsodbe grozi do 50 let zaporne kazni.
"Za pregon sicer ni prave pravne podlage"
Direktor družbe H-Bit Martin Škorjanc je v sporočilu za javnost potrdil, da so njegovega sina Matjaža priprli na podlagi obtožnice in v povezavi z njo razpisane mednarodne tiralice.
"Za pregon sicer ni prave pravne podlage, saj je bil Matjaž Škorjanc za isto dejanje, kot ga preganja tožilstvo ZDA, že pravnomočno obsojen, kazen pa je v Sloveniji tudi v celoti že prestal. Gre za nedopusten poskus ponovnega sojenja o isti stvari, ki ga prepoveduje slovenski, evropski in tudi ameriški pravni red," je poudaril.
Matej Huš
"Krekerji so podvrsta hekerjev. Dostikrat se uporablja izraz slabšalno, pomeni pa predvsem tiste, ki uporabljajo svoja znanja ali orodja, ki jih pripravijo drugi, za zlonamerne podvige in kriminal. Po navadi uporabnika pretentajo z elektronsko pošto, v kateri je zlonamerna priponka, ki okuži računalnik. Uporabnik kompromitira svoj računalnik in na ta način hekerji preko njegovega računalnika dobijo podatke," pojasnjuje Matej Huš, strokovni sodelavec revije Monitor.
"Računalniki, ki so bili s tem okuženi, so bili povezani v ogromno omrežje botnet. In potem se ti računalniki, nad katerimi ima upravljalec botneta nadzor, uporabljajo za zlonamerna dejanja. Na nek način ugrabijo računalnike nič hudega slutečih uporabnikov," razloži Huš.
Škorjančev zagovornik sicer izjav ne daje, jih pa odvetnik Blaž Kovačič Mlinar. "Načeloma bo to vprašanje urejala konvencija o izročanju, ki velja v okviru Sveta Evrope. Pa tudi, če ima Nemčija sklenjeno z ZDA kakršno koli mednarodno pogodbo o izločanju. Vendar načeloma v vseh teh instrumentih velja temeljno načelo ne bis in idem, torej prepoved ponovnega sojenja," pojasnjuje Kovačič Mlinar.
Kaj pa v primeru, da gre za razširjeno obtožnico? Kovačič Mlinar pravi, da je v tem primeru treba natančno proučiti sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru, za katero časovno obdobje gre in za katera ravnanja, ter jo potem primerjati z zahtevo z izročitvijo ZDA. "V vsakem primeru imajo nemški organi diskrecijo, ali da izročitev zavrnejo ali pa ji ugodijo," pove.
Obtoženi naj bi v času od septembra 2008 do decembra 2013 svojim žrtvam, ki so jim pokradli zasebne podatke, med drugim o bančnih računih in kreditnih karticah, povzročili za 4,5 milijona dolarjev škode. Obtožnica jih bremeni kriminalnega združevanja, bančnih prevar, vdorov v računalnike, kraje identitete, računalniških vdorov in izsiljevanja.
Ameriški varnostni organi so sicer že leta 2011 od slovenskih zahtevali izročitev Škorjanca, ta je bil nato v Sloveniji obsojen, ker je prodajal zlonameren računalniški program mariposa, s katerim naj bi okužil milijone računalnikov po vsem svetu. Za to dejanje mu je mariborsko sodišče leta 2015 izreklo štiri leta in deset mesecev zaporne kazni, ki jo je Škorjanc že prestal.
11