Četrtek,
16. 1. 2014,
12.39

Osveženo pred

8 let, 6 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3

Natisni članek

Natisni članek

Banka Slovenije bančna luknja finančna kriza

Četrtek, 16. 1. 2014, 12.39

8 let, 6 mesecev

Nekdanji viceguverner za bančno luknjo krivi okoliščine

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3
Slovenska bančna luknja je po oceni nekdanjega viceguvernerja Banke Slovenije Sama Nučiča posledica finančno gospodarske krize, ki je k nam prišla iz ZDA in Evrope.

"Napaka je, da iščete posameznika, ki je odgovoren," je na zaslišanju pred preiskovalno komisijo DZ o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu dejal Samo Nučič.

Poceni zadolževanje v času približevanja EU Za težave v slovenskem bančnem sistemu po mnenju Nučiča, ki je bil viceguverner med letoma 1996 in 2008, niso eksplicitno krive banke, pač pa je šlo za splet okoliščin. Kot je pojasnil se je s približevanjem Slovenije EU cena denarja znižala, zato so se banke razmeroma poceni zadolževale v tujini, denar pa ponudile slovenskim podjetjem.

"Ker je Slovenija beležila rast, ki se je pričakovala še naprej, so bile banke verjetno manj kritične," je ocenil Nučič. Zagotovil je, da je Banka Slovenije pri nadzoru poslovanja bank upoštevala takratna pravila in njeno ravnanje ni bilo nič drugačno kot v drugih evrskih državah.

Izključno krivdo pripisal finančno gospodarski krizi Na vprašanje predsednika komisije Marka Pogačnika (SDS), ali je do šestmilijardne bančne luknje torej prišlo izključno zaradi finančno gospodarske krize, je Nučič odgovoril pritrdilno. Prepričan je, da je Banka Slovenije takrat storila vse, kar je bilo v njeni moči, vedenju in sposobnosti, da je bančni sistem deloval pod ustreznim nadzorom ter v skladu s pravili.

Ob tem se ni spomnil nobenega primera, da bi konkretna oseba od njega zahtevala odobritev kredita. V času, ko je bil viceguverner, niti ni imel možnosti soodločati o kreditih, saj gre za odločitve bank, pozneje na položaju generalnega sekretarja v NLB pa ga ni nihče klical, naj poskrbi za odobritev kakšnega kredita.

Klemenčič: Potrebna je javna preiskava Kot je dejal Klemenčič, ta imena predstavljajo v glavnem del predkazenskega spisa, odstopljenega tožilstvu, zato jih komisija ne sme razkriti. "Če vam tožilstvo ne da podatkov, ne morete mene poklicati, naj vam te podatke dam," je očital članom komisije.

Po njegovem mnenju bi bila potrebna javna preiskava, da bi izvedeli, kdo v državnih bankah je dajal slabe kredite. Čeprav še ni nujno, da gre za kaznivo dejanje, je dodal.

Je pa Klemenčič povedal, da je bilo veliko kreditov odobrenih "na nekih vampih na rednih tedenskih srečanjih fantov, ki se poznajo". So se te zgodbe končale s slabimi krediti ali s krediti nasploh? To je pa vprašanje za milijon dolarjev, je odgovoril.