Namestnica generalnega direktorja policije Bobnar: Heroj si, če si rečeš, da potrebuješ pomoč

Kljub mišični masi pripadnikov policije preprosto obstajajo stvari, ki se dotaknejo tudi tako rekoč skoraj neustrašnih. Tudi oni se namreč spopadajo s strahovi, travmami, dogodki iz preteklosti, ki jim morda ne dajo spati. Ko se takšen človek zbudi moker in s krikom sredi mirne noči zaradi določenih slik iz preteklosti, je treba ukrepati.

En policist ustreljen, drugi streljal Sploh ob dogodku, ki se je recimo zgodil včeraj. Oba policista bosta morala prav gotovo "predelati" tisto, kar se jima je zgodilo. Ustreljeni policist, za katerega upamo, da bo preživel, bo morda s strahom ponovno začel opravljati delo policista, saj je po do zdaj znanih informacijah opravljal nadzor prometa. S tem, da je iz pištole spustil šest nabojev, pri tem pa ranil vojaka, ki je streljal na policista, se bo moral spopasti tudi drugi policist.

"Vsak, ki doživi tako travmatičen dogodek, se potem spopade z ogroženim občutkom lastne varnosti, da se lahko v vsakem trenutku pravzaprav (tudi ob 'rutinski' nalogi kontrole prometa) zgodi najhujše – izgubi življenje," za Planet Siol.net pojasni namestnica direktorja policije Tatjana Bobnar.

Pomoč ponudijo, preden jo policisti sami poiščejo Kot je znano, je v policiji od leta 2009 vzpostavljen sistem 24-urne prve psihološke pomoči, ki je bila takoj včeraj nudena tudi udeleženemu policistu, doda Bobnarjeva. Psihološko pomoč v policiji nudijo za to usposobljeni psihologi, zajema pa razbremenitveni pogovor, ustrezno predelavo travme in podporo, protistresno pomoč, tudi psihoterapijo.

Po besedah sogovornice je psihološka pomoč namenjena zaposlenim v policiji, ki se lahko kadarkoli obrnejo na dežurnega psihologa zaradi stresnega in travmatičnega dogodka, ki ga doživijo pri opravljanju dela, morda zaradi medsebojnih odnosov v službi ali pa tudi doma.

"Sistem je vzpostavljen na ta način, da ob določenih dogodkih, ki veljajo za najbolj travmatične in ogrožajoče, pomoč in pogovor s psihologom takoj ponudimo policistu, in ne čakamo na to, da bi policist iskal pomoč. Na ta način želimo policiste razbremeniti odločitve, ali naj si poiščejo pomoč ali ne," pravi Bobnarjeva.

Biti policist pomeni način življenja, dodaja, ki ga zelo občutijo tudi njegovi najožji družinski člani, svojci, zato tovrstno pomoč nudimo tudi njim, odgovori na naše vprašanje, ali drži, da je bila pomoči deležna tudi partnerica ustreljenega policista.

Bratska pomoč v obliki zaupnikov V policiji mrežo psihološke pomoči sestavljajo tudi zelo pomembni policisti zaupniki. Gre za to, da po potrebi podporo, pomoč, nasvet kolegu nudi drugi kolega, lahko bi rekli "brat bratu", še pojasni sogovornica.

"Gre za policiste, ki so jih naši psihologi usposobili za pomoč in svetovanje in ki so tudi sami v preteklosti že uspešno prestali neko travmo in zdaj s temi izkušnjami nesebično pomagajo ali svetujejo drugim. Na delo naših psihologov in policistov zaupnikov smo upravičeno ponosni, hvaležna sem jim za ves trud," še dodaja Bobnarjeva.

Lani je kar 200 policistov poiskalo pomoč V letu 2013 so na policiji zabeležili okoli 200 klicev na interventno številko, naš sistem pa so kot dobro prakso prepoznali tudi v tujini, pove namestnica direktorja.

"Menim, da smo v slovenski policiji, tudi ob sodelovanju s sindikatoma, vzpostavili učinkovit sistem za psihološko pomoč in podporo policistom, če se ti, ko pomagajo drugim, znajdejo v travmatičnih položajih. Naši policisti s srcem opravljajo svoje delo, zato še vedno živimo v varni državi. Zato je pomembno, da tako policisti kot njihovi svojci ob takih in podobnih dogodkih in tudi sicer ne ostanejo sami in da si heroj tudi, če si rečeš: "Potrebujem pomoč, zato da bom pozneje lahko pomagal drugim."