Sreda, 29. 1. 2020, 7.00
4 leta, 10 mesecev
120-letnica poljanske gimnazije
Na Poljanah se s predstavitvijo spominskega zbornika začenja praznovanje
6. februarja ob 18. uri bo v dvorani poljanske gimnazije predstavitev spominskega zbornika ob visokem jubileju šole. Izšel je v dveh knjigah. Prva nosi naslov Poljane spomina, njeno jedro pa so spomini nekdanjih gimnazijcev na šolanje na Poljanah. Napisali so jih Arne Hodalič, Igor E. Bergant, Saša Pavček, Nataša Barbara Gračner, Sebastijan Cavazza, Lenart Zajc, Blažka Müller, Tanja Fajon, Nataša Pirc Musar, Aleksander Čeferin, Kozma Ahačič, Boštjan Narat in še mnogi drugi. Vse smo povabili k predstavitvi. Drugi del zbornika, Poljanci, prinaša seznam maturantov in zaposlenih na šoli od začetkov do leta 2019.
Začetek štetja in prvi časi
Ob jubilejih šol lahko naletimo na zelo različne podatke o starosti – od nekaj desetletij do nekaj stoletij; te ustanove imajo pač privilegij, da si rojstne dneve izbirajo same. Poljane so izbrale leto 1900, ko je bila nižja gimnazija, ustanovljena leta 1889, razširjena v višjo. Njene začetke je zaznamoval potres leta 1895, do tedaj je šola domovala v licejskem poslopju na Vodnikovem trgu, ki pa je bilo tako prizadeto, da so ga morali porušiti. Na njegovo mesto so naselili tržnico, ki ji pesnikov spomenik do danes kaže hrbet, gimnazija pa je leta 1908 dobila imeniten nov dom, kjer še zmeraj deluje, zadnjih trideset let pod imenom Gimnazija Poljane.
Poljane spomina in Poljanci
Prvi del zbornika, ki ga je uredil Marko Trobevšek, obsega zapise o zgodovini šole, odlomke iz nekaterih literarnih del, ki se tako ali drugače dotikajo Poljan, ter spomine nekdanjih dijakov in nekdanjih profesorjev. V prvi skupini je morda primerno posebej opozoriti na razpravo poljanca Davida Movrina o ravnatelju Franu Wiesthalerju, ki je šolo vodil v prvih dveh desetletjih. Pod njegovim vodstvom se je leta 1908 preselila v novo stavbo, ki jo je v slavnostnem govoru ob blagoslovitvi označil takole: "trdna, kazna, ponosita stavba, prikupljiva očem po svoji zunanjosti in notranjosti in pred vsem, kar je najvažnejše, popolnoma primerna svojemu namenu, torej praktična. Nekak čut dobrodejnega miru in tihe zadovoljnosti prešine vstopivšega, kajti kamorkoli obrne oko, vse kaže, da je zdrav, učiščen okus umel spraviti v všečen sklad lepoto s koristnostjo, vse priča, da je bila umetnost služkinja praktičnosti." Velika Wiesthalerjeva zasluga je tudi veliki latinsko-slovenski slovar, ki je del prizadevanj za slovenščino kot učni jezik. Potem ko je opravil večino dela zanj, je tisk onemogočila prva vojna, slovar pa je posodobljen izšel v začetku novega tisočletja.
Pričevanja nekdanjih dijakov obsegajo obdobje od petdesetih let do sedanjosti. Prevladujejo zapisi iz zadnjih desetletij, so različni, tudi kritični. Avtorji se večinoma strinjajo o tem, kdo so legendarni profesorji in profesorice, ki so znali dijakom dati kaj presežnega, in v prispevkih večkrat preberemo misel, da Poljane niso običajna šola. Nekateri nekdanji dijaki imajo v lepem spominu spodbujanje ustvarjalnosti, drugi kvaliteten pouk jezikov in humanističnih predmetov, tretji lovijo pregovornega "poljanskega duha". Trajno sled, ki jo Poljane puščajo v nekdanjih dijakih, je morda najlepše zajela Andreja Inkret: "Poljanska σχολή bo zame vselej tudi skupnost v smislu neke nevidne mreže, ki sem jo intenzivneje začela tkati nekje v gimnazijskih letih. V njenem okviru se srečujem z ljudmi, ki so mi blizu, saj si z njimi delim prepričanja, zanimanja, sorodnosti, naklonjenost. Ta mreža se razteza širše, daleč prek klopi in zidov poljanske gimnazije, dlje od mojih najstniških let, pravzaprav tudi dlje od časa in prostora, v katerem živim; sega namreč tudi do vseh tistih posameznikov, ki so napisali, uglasbili, naslikali, posneli, zaigrali, upodobili vse tisto, kar se me dotakne."
Poljance je uredila Klavdija Volk Vujić ob pomoči Saše Perović. Opravili sta zahtevno delo iskanja in preverjanja podatkov ter pripravili seznam maturantov gimnazije od leta 1907 do leta 2019, zaposlenih od 1900 do 2019 in ločeno še seznam ravnateljev. Ta del zbornika bo v veliko pomoč pri raziskovanju zgodovine šole v prihodnosti, pa tudi, kot je zapisala urednica, "koristen in prijeten pripomoček pri spominjanju – nekdanjim in sedanjim poljancem ter vsakomur, ki bi ga iz takšnih in drugačnim razlogov utegnilo zanimati, kdo je kdaj šel prek Poljan".
120-letnica tudi v znamenju zdravega življenjskega sloga
Osrednja proslava marca v CD
Osrednja prireditev ob 120-letnici gimnazije bo 8. marca v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. V duhu poljanske skupnosti jo pripravljajo nekdanji in sedanji poljanci, učenci in učitelji. V ožji ekipi so režiser Juš Zidar, dramaturginja Maša Pelko in Katarina Torkar Papež, glasbo je napisal Boštjan Narat. Predstava bo svojevrsten odrski dogodek in bo osvetlila identiteto šole skozi izročilo iniciacije in mitov, ki se je izoblikovalo v njeni stoletni zgodovini.
Poljane bodo proslavile svoj jubilej tudi s povezovalnimi projekti in drugimi dogodki, ki bodo potekali vse leto.
Naročnik oglasne vsebine je GIMNAZIJA POLJANE LJUBLJANA.